Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
11. 6. 2024,
15.09

Osveženo pred

1 teden, 6 dni

Vsebino omogoča TZS

Natisni članek

gorivo Bencinski servis Trgovinska zbornica Slovenije noad advertorial

Torek, 11. 6. 2024, 15.09

1 teden, 6 dni

Kdo dobi več pri vašem nakupu goriva: država ali naftni trgovec?

Vsebino omogoča TZS
bencinska črpalka | Foto Shutterstock

Foto: Shutterstock

Pri prodaji enega litra neosvinčenega motornega bencina (NMB 95) največji delež preko pobranih dajatev dobi država (53,3 odstotka), nabavna cena goriva znaša 41,4 odstotka, bruto trgovska marža pa znaša 5,3 odstotka. Pri tem morajo naftni trgovci pokriti vse svoje stroške, kar jih potiska na spodnjo mejo poslovne vzdržnosti. Če bo vlada potrdila novo Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki je bila predložena v javno obravnavo, bi to položaj trgovcev dodatno poslabšalo, ogrozilo pa bi lahko tako strateške cilje gospodarske politike, zeleni prehod kot tudi nemoteno oskrbo z energenti na celotnem območju države.

Predlog Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov spreminja interval izračuna nabavnih cen (z zdajšnjih 14 na 28 dni). Z uredbo namerava vlada podaljšati in dodatno zaostriti ukrep kontrole cen naftnih derivatov iz lanskega junija. To je neposredno v nasprotju z zakonskim določilom, ki za takšen poseg na trg zahteva ekonomsko analizo in strokovno obrazložitev za podaljšanje tega ukrepa. Vlada ni predložila ne prvega ne drugega. Za nameček v predlagani uredbi vlada priznava stroške dodajanja biogoriv le za pet odstotkov bioetanola in sedem odstotkov biodizla, kar je v nasprotju z Uredbo o obnovljivih virih energije v prometu, ki za leto 2024 določa 15,3 odstotka bioetanola in 11,5 odstotka biodizla.

Vse našteto pomeni administrativno pretiran, pravno neutemeljen in strokovno nepremišljen poseg na trg, ki bo imel v primeru uveljavitve uredbe lahko posledice tako za strateške gospodarske cilje kot za zagotavljanje nemotene oskrbe z energenti na celotnem območju Slovenije, negativno pa bo vplival tudi na cilje zelenega prehoda.

Uredba bi prinesla nova tveganja in zmanjšala transparentnost cen

Trgovinska zbornica Slovenije in Slovenski nacionalni naftno-plinski komite (SNNK – WPC) sta že večkrat izrazila resno zaskrbljenost zaradi predlagane uredbe, ki jo je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Uredba je problematična zaradi več razlogov, poleg administrativnega določanja bruto marže lahko nameravani daljši interval določanja cen prinese nova cenovna tveganja za trgovce z energenti in večanje razlik v maloprodajnih cenah sosednjih držav. Povzroči lahko tveganja fizičnega obsega in stroškov zalog do nevarnosti zagotavljanja nemotene oskrbe po vsej Sloveniji. Praksa v primerljivih državah je ravno nasprotna, saj se cene, razen redkih izjem, tekoče prilagajajo borznim gibanjem cen, ponekod celo večkrat dnevno.

V strukturi cene je delež oziroma marža trgovcev v primerjavi z dajatvami državi nizka. Pri prodaji enega litra neosvinčenega motornega bencina (NMB 95) največji delež s pobranimi dajatvami dobi država (53,3 odstotka), nabavna cena goriva znaša 41,4 odstotka, bruto trgovska marža pa znaša 5,3 odstotka. Naftni trgovec pri prodanem litru NMB 95 zasluži le 7,94 centa/liter. Iz te bruto marže mora pokriti vse svoje stroške: dela, skladiščenja, logistike od vira do bencinskega servisa, plačati stroške obratovanja, vlagati v razvoj, zadostiti zahtevam po deležu obnovljivih virov energije v nabavni ceni (OVE) ter drugim zahtevam na zeleni prehod.

bencinska črpalka, gorivo | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Ukrepi v predlagani uredbi v bistvu pomenijo nadaljevanje dosedanjih ukrepov kontrole cen, za katere določila Zakona o kontroli cen zahtevajo, da se pred sprejetjem ukrepov izvede vrsta analiz in obrazložitev ter se na osnovi teh argumentira, da je administrativni poseg na trg še potreben. Na Trgovinski zbornici Slovenije smo vse pristojne ministre že večkrat pozvali, da naj posredujejo oziroma predstavijo omenjene analize ter argumente, ki gredo v korist nadaljnjemu ohranjanju regulacije cen določenih naftnih derivatov, a žal odgovora nismo prejeli.

"Namesto da bi sledili evropsko primerljivim rešitvam in končno tudi v naši državi ponovno uvedli popolno deregulacijo oblikovanja cen naftnih derivatov ter tudi na ta način omogočili vstop novim konkurentom, smo še vedno soočeni s predvideno regulacijo oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, ki naftnim družbam poslabšuje njihov položaj na trgu," opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah in dodaja, da so tako ostrim pogojem trgovanja z naftnimi derivati glede na razpoložljive podatke v EU izpostavljeni samo še slovenski naftni trgovci.

Nepredvidljivost in vedno novi davki

Da k rasti cen naftnih derivatov občutno prispeva država, in ne trgovci, ugotavlja tudi ekonomska stroka. Po navedbah ekonomista dr. Jožeta P. Damijana, ki izhaja iz Analize vpliva maloprodajnih cen, marž in davščin na pogonska goriva na inflacijo v Sloveniji (2023), segment reguliranih cen predstavlja v Sloveniji približno 84 odstotkov prodaje goriv v Sloveniji. Rast cen v drugi polovici leta 2023 so povzročili stroški nabave goriv (80-odstotni delež prispevka k rasti cen) in davki (20-odstotni delež prispevka k rasti cen). Ob tem je ocenjena marža v Sloveniji za več kot dvakrat nižja od povprečja EU.

Prof. dr. Sašo Polanec in dr. Aljoša Feldin v povezavi s predlagano uredbo opozarjata, da mora država, če želi, da naftni trgovci izpolnijo predpisane energijske deleže obnovljivih virov energije v prometu, ustrezno prilagoditi regulacijo cen goriv, da bodo lahko trgovci sploh pokrili nabavne stroške. Regulativni okvir mora po njunem mnenju upoštevati dodajanje naprednih biogoriv in proučiti ustreznost trošarin na biogoriva.

Nepredvidljivo poslovno okolje povzroča resne težave trgovcem z naftnimi derivati. Po besedah generalnega sekretarja Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja (SNNK – WPC) Tadeja Granfola nepredvidljivost povzroča pogosto menjavanje višine trošarin in uvajanje novih obveznosti. Granfol se sprašuje, kaj je v Sloveniji drugače in zakaj vlada regulira in nadpovprečno obremenjuje cene naftnih derivatov ter trgovcem meritorno določa višino marže, ki ni marža, ampak razlika v ceni. Pri tem poudarja, da je za razliko od Slovenije poslovno okolje na enotnem trgu EU predvidljivo. Dovolj je pogledati k sosedom na Hrvaško in v Italijo, kje so dajatve države za dizelsko gorivo na ravni 85 odstotkov oziroma 82 odstotkov povprečja EU, medtem ko v Sloveniji kupci plačujejo dajatve v višini 110 odstotkov povprečja EU.

Predlogi Trgovinske zbornice Slovenije

Trgovinska zbornica Slovenije predlaga vladi, naj namesto krepitve poseganja na trg, kamor se nagiba predlagana uredba, uvede popolno deregulacijo cen naftnih derivatov.

Podredno pa se predlaga, da se z namenom večje predvidljivosti za naftne trgovce ohrani zdajšnji interval določanja cen oziroma ta interval skrajša na sedem dni, medtem ko naj se višino bruto marže določi v tako, da bo primerljiva s Hrvaško, kjer je marža za bencin določena v višini 12,45 centa/liter, pri nas pa 7,94 centa/liter, kar je za skoraj 57 odstotkov več kot v Sloveniji. Ob tem je treba upoštevati tudi delež stroška dela, ki v marži predstavlja več kot 60-odstotni delež, pri čemer znaša na Hrvaškem minimalna plača za leto 2024 840,0 evra, v Sloveniji pa kar 1.253,90 evra, kar je skoraj 50 odstotkov višji znesek.

Ne spreglejte