Kdo dobi več pri vašem nakupu goriva: država ali naftni trgovec?

Predlog Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov spreminja interval izračuna nabavnih cen (z zdajšnjih 14 na 28 dni). Z uredbo namerava vlada podaljšati in dodatno zaostriti ukrep kontrole cen naftnih derivatov iz lanskega junija. To je neposredno v nasprotju z zakonskim določilom, ki za takšen poseg na trg zahteva ekonomsko analizo in strokovno obrazložitev za podaljšanje tega ukrepa. Vlada ni predložila ne prvega ne drugega. Za nameček v predlagani uredbi vlada priznava stroške dodajanja biogoriv le za pet odstotkov bioetanola in sedem odstotkov biodizla, kar je v nasprotju z Uredbo o obnovljivih virih energije v prometu, ki za leto 2024 določa 15,3 odstotka bioetanola in 11,5 odstotka biodizla.

Vse našteto pomeni administrativno pretiran, pravno neutemeljen in strokovno nepremišljen poseg na trg, ki bo imel v primeru uveljavitve uredbe lahko posledice tako za strateške gospodarske cilje kot za zagotavljanje nemotene oskrbe z energenti na celotnem območju Slovenije, negativno pa bo vplival tudi na cilje zelenega prehoda.

Uredba bi prinesla nova tveganja in zmanjšala transparentnost cen

Trgovinska zbornica Slovenije in Slovenski nacionalni naftno-plinski komite (SNNK – WPC) sta že večkrat izrazila resno zaskrbljenost zaradi predlagane uredbe, ki jo je v javno obravnavo poslalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Uredba je problematična zaradi več razlogov, poleg administrativnega določanja bruto marže lahko nameravani daljši interval določanja cen prinese nova cenovna tveganja za trgovce z energenti in večanje razlik v maloprodajnih cenah sosednjih držav. Povzroči lahko tveganja fizičnega obsega in stroškov zalog do nevarnosti zagotavljanja nemotene oskrbe po vsej Sloveniji. Praksa v primerljivih državah je ravno nasprotna, saj se cene, razen redkih izjem, tekoče prilagajajo borznim gibanjem cen, ponekod celo večkrat dnevno.

V strukturi cene je delež oziroma marža trgovcev v primerjavi z dajatvami državi nizka. Pri prodaji enega litra neosvinčenega motornega bencina (NMB 95) največji delež s pobranimi dajatvami dobi država (53,3 odstotka), nabavna cena goriva znaša 41,4 odstotka, bruto trgovska marža pa znaša 5,3 odstotka. Naftni trgovec pri prodanem litru NMB 95 zasluži le 7,94 centa/liter. Iz te bruto marže mora pokriti vse svoje stroške: dela, skladiščenja, logistike od vira do bencinskega servisa, plačati stroške obratovanja, vlagati v razvoj, zadostiti zahtevam po deležu obnovljivih virov energije v nabavni ceni (OVE) ter drugim zahtevam na zeleni prehod.

Foto: Shutterstock

Ukrepi v predlagani uredbi v bistvu pomenijo nadaljevanje dosedanjih ukrepov kontrole cen, za katere določila Zakona o kontroli cen zahtevajo, da se pred sprejetjem ukrepov izvede vrsta analiz in obrazložitev ter se na osnovi teh argumentira, da je administrativni poseg na trg še potreben. Na Trgovinski zbornici Slovenije smo vse pristojne ministre že večkrat pozvali, da naj posredujejo oziroma predstavijo omenjene analize ter argumente, ki gredo v korist nadaljnjemu ohranjanju regulacije cen določenih naftnih derivatov, a žal odgovora nismo prejeli.

"Namesto da bi sledili evropsko primerljivim rešitvam in končno tudi v naši državi ponovno uvedli popolno deregulacijo oblikovanja cen naftnih derivatov ter tudi na ta način omogočili vstop novim konkurentom, smo še vedno soočeni s predvideno regulacijo oblikovanja cen določenih naftnih derivatov, ki naftnim družbam poslabšuje njihov položaj na trgu," opozarja predsednica TZS mag. Mariča Lah in dodaja, da so tako ostrim pogojem trgovanja z naftnimi derivati glede na razpoložljive podatke v EU izpostavljeni samo še slovenski naftni trgovci.

Nepredvidljivost in vedno novi davki

Da k rasti cen naftnih derivatov občutno prispeva država, in ne trgovci, ugotavlja tudi ekonomska stroka. Po navedbah ekonomista dr. Jožeta P. Damijana, ki izhaja iz Analize vpliva maloprodajnih cen, marž in davščin na pogonska goriva na inflacijo v Sloveniji (2023), segment reguliranih cen predstavlja v Sloveniji približno 84 odstotkov prodaje goriv v Sloveniji. Rast cen v drugi polovici leta 2023 so povzročili stroški nabave goriv (80-odstotni delež prispevka k rasti cen) in davki (20-odstotni delež prispevka k rasti cen). Ob tem je ocenjena marža v Sloveniji za več kot dvakrat nižja od povprečja EU.

Prof. dr. Sašo Polanec in dr. Aljoša Feldin v povezavi s predlagano uredbo opozarjata, da mora država, če želi, da naftni trgovci izpolnijo predpisane energijske deleže obnovljivih virov energije v prometu, ustrezno prilagoditi regulacijo cen goriv, da bodo lahko trgovci sploh pokrili nabavne stroške. Regulativni okvir mora po njunem mnenju upoštevati dodajanje naprednih biogoriv in proučiti ustreznost trošarin na biogoriva.

Nepredvidljivo poslovno okolje povzroča resne težave trgovcem z naftnimi derivati. Po besedah generalnega sekretarja Slovenskega nacionalnega naftno-plinskega komiteja (SNNK – WPC) Tadeja Granfola nepredvidljivost povzroča pogosto menjavanje višine trošarin in uvajanje novih obveznosti. Granfol se sprašuje, kaj je v Sloveniji drugače in zakaj vlada regulira in nadpovprečno obremenjuje cene naftnih derivatov ter trgovcem meritorno določa višino marže, ki ni marža, ampak razlika v ceni. Pri tem poudarja, da je za razliko od Slovenije poslovno okolje na enotnem trgu EU predvidljivo. Dovolj je pogledati k sosedom na Hrvaško in v Italijo, kje so dajatve države za dizelsko gorivo na ravni 85 odstotkov oziroma 82 odstotkov povprečja EU, medtem ko v Sloveniji kupci plačujejo dajatve v višini 110 odstotkov povprečja EU.