Četrtek, 9. 11. 2017, 4.00
7 let
Privatizacija NLB: koalicija pojasnjuje, zakaj bi nam moral Bruselj pogledati skozi prste
Koalicijske stranke nimajo idej, kako rešiti gordijski vozel privatizacije NLB. Bruselj namreč ne privoli v nov odlog prodaje, vladajoči politični trojček pa ne na delno prodajo ne na katero od predlaganih sankcij za kršitev zavez. Kot argument omenjajo tudi to, da Bruselj članice obravnava različno in da bi vztrajanje pri prodaji poslabšalo razpoloženje slovenske javnosti do Evropske unije.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman bo danes na seji vlade predstavila rešitve vprašanja privatizacije NLB, o katerih se pogaja z Evropsko komisijo, vlada pa naj bi ji dala izhodišča za nadaljevanje pogovorov.
Ker država do konca leta ne bo izpolnila zaveze za privatizacijo polovice NLB, banki grozi sankcija v obliki prodaje hčerinskih družb na Balkanu. Da bi to preprečila - NLB na Balkanu ustvari dobršen del dobička - se Vraničar-Ermanova z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager pogovarja o dveh mogočih alternativah.
Prva je tako imenovani pred-IPO postopek in prodaja manjšega deleža NLB znanemu kupcu do konca leta (zanimanje je že potrdila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD)), druga pa plačilo "finančne odmene", kot jo imenujejo na ministrstvu. Odmena pomeni nadomestilo ali povračilo. S to bi NLB državi (po obrokih) plačala okrog 370 milijonov evrov. Na ministrstvu pri tem pravijo, da ne gre za vračilo dela 1,5-milijardne pomoči, ki jo je banka leta 2013 prejela od države.
Finančna ministrica bo danes dobila usmeritve za jutrišnje nadaljevanje pogajanj z evropsko komisarko Margrethe Vesatger.
Brez alternativ
A manj kot dva meseca pred začetkom veljavnosti ukrepa prodaje balkanskih hčera koalicijske stranke ne podpirajo ne te prodaje ne katerega od alternativnih predlogov.
V SD in DeSUS nam na vprašanje, kaj naj torej naredi ministrica, ki jo je vlada pooblastila za iskanje možnosti za spremembe zavez, glede na to, da dosedanji predlogi za koalicijske stranke niso sprejemljivi in da na drugi strani Bruselj ne pristaja na nadaljnji odlog prodaje, niso podali kakšnih konkretnih predlogov. Iz SMC nam včeraj niso odgovorili.
Različni vatli in tveganje evroskepticizma
Stranke argumente za nasprotovanje izpolnitvi zavez in (delni) prodaji NLB iščejo v tržnih razmerah, dejavnikih na strani Slovenije kot tudi Evropske komisije:
1. Tržne razmere
V vseh treh strankah v zadnjih tednih poudarjajo, da je ozračje v gospodarstvu in finančnem sektorju danes drugačno, kot je bilo konec leta 2013, ko je Slovenija podpisala zaveze. V DeSUS Karla Erjavca pravijo, da se bojijo, da "bi bila trenutna kupnina tako nizka, da bi bili davkoplačevalci še enkrat prikrajšani".
Poslovanje banke je sicer res boljše in razmere na trgu drugačne kot pred štirimi leti, a ta trend je navzoč že nekaj časa. Na vprašanje, zakaj so se torej pogajanj lotili pet pred dvanajsto, včeraj nismo dobili odgovora.
Kot smo poročali v torek, so ekonomisti, s katerimi smo govorili, na drugi strani naklonjeni ideji, da bi Slovenija zdaj prodala manjši delež Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki že dlje časa izraža zanimanje za ponoven vstop v lastništvo slovenske banke (EBRD je med letoma 2002 in 2008 že bila lastnica 4,5-odstotnega deleža NLB). Po mnenju ekonomista Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Anžeta Burgerja bi prodaja deleža EBRD pomenila tudi eleganten izhod za politiko, saj bi omogočila "nadaljevanje privatizacije in relativizacijo političnega poraza vladajoče nomenklature".
Slovenija naj bi v Bruslju vztrajala z argumentom, da je treba počakati na epilog tožb hrvaških bank zaradi nerešenih vprašanj nekdanje Ljubljanske banke, ki bi lahko banko stale do 400 milijonov evrov.
2. Tožbe hrvaških bank
Kot je poročala STA, SMC vztraja tudi pri argumentu, da je treba počakati na epilog tožb hrvaških bank zaradi nerešenih vprašanj nekdanje Ljubljanske banke, ki bi lahko NLB stale do 400 milijonov evrov. Cerarjevi menijo, da lahko to finančno tveganje zniža ceno, ki bi jo bil morebitni lastnik pripravljen plačati.
A komisarka Vestagerjeva je na zadnjem sestanku Vraničar-Ermanovi pojasnila, da po mnenju Bruslja to ne zadostuje, da bi zadržali začetek prodaje. Po njihovem mnenju bi lahko Slovenija in Hrvaška vprašanje reševali v okviru prodajnega postopka, pri čemer so v Bruslju po naših informacijah privolili tudi v aktivnejšo vlogo pri reševanju že 25 let odprtih vprašanj med državama.
Da bi se izognili morebitnemu vplivu na potek prodaje, je Evropska komisija Sloveniji že pred časom predlagala, da kupcu odobri državno poroštvo za tveganja, povezana s tožbami (če bi te banka izgubila, bi torej strošek krila država, ne bodoči lastnik banke), a so Cerarjevi to možnost zavrnili.
3. Različni vatli Bruslja
V SD menijo, da je država "v duhu dobrega gospodarja in v odgovornosti do državljank in državljanov" dolžna pri Evropski komisiji izpogajati pogoje v prid Sloveniji, kar sta, pravijo, v podobnem položaju storili tudi Italija in Irska. V DeSUS pa menijo, da "se je v preteklosti že večkrat izkazalo, da ima Evropska komisija, ko gre za vprašanje bank, različne vatle, saj vemo, da so tudi nekatere druge države svoje banke dokapitalizirale oziroma so bile te deležne državne pomoči, pa se ni govorilo o kakšnih zavezah o prodaji".
Italijanski banki Monte dei Paschi di Siena je Bruselj v zameno za državno pomoč odredil rigorozen program prestrukturiranja. Ena od bank, kjer Evropska komisija ni zahtevala prodaje, je italijanska Monte dei Paschi di Siena (MPS), ki ji je komisija poleti odobrila previdnostno kapitalsko injekcijo v vrednosti 8,1 milijarde evrov, od tega 5,4 milijarde evrov iz davkoplačevalskega denarja. Obenem so, podobno kot v Sloveniji, izbrisali imetnike podrejenega dolga (ti so ostali brez 4,3 milijarde evrov).
Španska vlada Mariana Rajoya je že prodala del sanirane Bankie, drugi del naj bi privatizirala do konca leta. Evropska komisija ji je sicer rok postavila konec leta 2019. Kot ukrep za preprečevanje izkrivljanja konkurence pa komisija tokrat ni zahtevala prodaje banke, temveč je banki odredila strog program prestrukturiranja: zaprtje 600 poslovalnic, zmanjšanje števila zaposlenih za več kot 20 odstotkov, omejitev plač vodstvenega kadra. Tretja največja italijanska banka bo tako prešla v 70-odstotno državno last, je pa vlada napovedala privatizacijo do leta 2021.
Burger pa je za Siol.net opozoril, da obstajajo tudi primeri, v katerih je komisija zahtevala privatizacijo in jo članica izvaja. Omenil je španski podržavljeni banki Bankio in BMN, ki ju je država reševala leta 2012. "Prva je letos poleti prevzela BMN in delno prodala državni delež, nadaljnja prodaja sledi do božiča," pravi ekonomist, ki meni, da bi zato Bruselj z odpustkom Sloveniji poleg izgube verodostojnosti tvegal tudi tožbe.
4. Tveganje evroskepticizma
V DeSUS so prepričani, da bi se, če bi bila Slovenija pod pritiskom Evropske komisije primorana prodati NLB, razpoloženje slovenske javnosti do Evropske unije zagotovo poslabšalo, kar po njihovem mnenju ne bi bilo dobro.
Kako bi vztrajanje pri prodaji vplivalo na čustva Slovencev do EU, je težko ocenjevati. Omenimo pa, da je majska raziskava javnega mnenja Eurobarometer pokazala, da je 58 odstotkov vprašanih Slovencev optimističnih o prihodnosti EU (na ravni vse Unije 56 odstotkov vprašanih), 42 odstotkov pa jih zaupa EU (na ravni Unije 42 odstotkov). V zadnji anketi Dela je prodajo NLB podprlo 43 odstotkov vprašanih, medtem ko jih 38 odstotkov temu nasprotuje, 19 odstotkov pa jih je odgovorilo z "ne vem".
Lahko preboj pri reševanju vprašanja NLB na jutrišnjem sestanku dosežeta premier Miro Cerar (desno) in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker?
Politično, ne strokovno vprašanje
Jutri bo ob Vraničar-Ermanovi v Bruselj potoval tudi premier Miro Cerar, ki se bo sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, domnevno bosta govorila tudi o temi NLB. V DeSUS to pozdravljajo: "Menimo, da je dobro, da se je to vprašanje preneslo na najvišjo raven, kar že ves čas tudi zagovarjamo. To je tista prava raven političnega dialoga, saj v resnici ne gre za strokovno vprašanje, temveč za izrazito politično."
Po poročanju Dela naj bi Cerar vztrajal pri odlogu vsaj za kakšno leto dni, za katerega komisarka Vestagerjeva do zdaj ni imela posluha.
9