Torek, 7. 11. 2017, 13.06
7 let
Vraničar Ermanova s prazno aktovko v Bruselj po rešitev za NLB?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
23
Manj kot dva meseca, preden bo začela veljati sankcija prodaje hčerinskih družb NLB na Balkanu, vladajoči politični trojček ne podpira nobene od alternativ, o katerih se pogajata ministrstvo za finance in Evropska komisija. Bo šla v petek finančna ministrica Mateja Vraničar Erman na pogajanja v Bruselj kar praznih rok?
Na ministrstvu za finance naj bi včeraj iz medijev izvedeli, da vladne stranke SMC, SD in DeSUS, ki so ministrico Matejo Vrančar Erman pooblastile za iskanje možnosti, kako se izogniti sankciji prodaje hčerinskih družb NLB na Balkanu, ne podpirajo nobene od rešitev, o katerih se trenutno pogovarjajo z Brusljem.
Vedo le, česa ne bi
Koalicijski kolegi so finančno ministrico Matejo Vraničar Erman stisnili v kot. Nočejo, da bi morala NLB prodajati balkanske hčere, a obenem ne sprejemajo nobenega alternativnega ukrepa. Za dogovor je še dva meseca časa.
Prodaja balkanskih hčera, ki so vitalni del bančne skupine, bi oslabila moč banke v državni lasti. Kot je znano, se je ministrica Vraničar Ermanova z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager po tem, ko Vestagerjeva ni sprejela (novega) odloga prodaje, dogovorila, da pogajalski strani rešitev iščeta v smeri prodaje manjšega deleža NLB znanemu kupcu do konca leta. Zanimanje je že potrdila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Kot skrajna možnost je na mizi ostal še - sicer precej neizdelan - ukrep denarne kazni. Gre za vračilo dela 1,5-milijardne pomoči, ki jo je banka leta 2013 prejela od države. Vrnili naj bi okrog 370 milijonov evrov.
Kako smo poskušali prodajati NLB
Štiri leta po 1,5-milijardni davkoplačevalski dokapitalizaciji NLB in zavezi Bruslju, da bo država do konca letošnjega leta prodala 75 odstotkov minus eno delnico banke, je vlada Mira Cerarja praktično na začetku. Letos si je izborila delni odlog - Bruselj je privolil v to, da do konca tega leta prodamo le 50 odstotkov banke - in začela prodajni postopek, ki pa ga je tudi hitro končala, češ da za banko ne bi dobila dovolj denarja. Sklicevali so se na finančna tveganja, ki so posledica odprtih tožb hrvaških bank zaradi nerešenih vprašanj nekdanje Ljubljanske banke.
A Evropska komisija je do zdaj vztrajala pri stališču, da ta argument ne zadostuje. Ker je prodaja banke le dva meseca pred koncem leta nemogoča, banki zdaj grozi sankcija prodaje balkanskih hčera. Vlada mora v skladu s trenutno veljavno odločbo do konca tega meseca predlagati imena kandidatov za pooblaščenca za prodajo, ki ga nato potrdi Bruselj. Pooblaščenec naj bi prodajo začel po novem letu.
Ministrica čaka do četrtka
A včeraj je iz koalicijskih strank prišel jasen signal, da so tako zdaj veljavna sankcija prodaje balkanskih bank kot tudi alternativna predloga prodaje manjšega deleža NLB ter denarne kazni zanje nesprejemljivi. "Treba je najti mediacijsko, tretjo rešitev, s katero bosta lahko zadovoljni tako Evropska komisija kot Slovenija," je dejala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Koalicijskemu trojčku smo poslali vprašanja, kakšna rešitev bi bila zanje sprejemljiva, ob zavedanju, da Bruselj nadaljnjega odloga prodaje ne podpira. Odgovore čakamo.
Na finančnem ministrstvu za zdaj "rdeče luči" koalicijskih strank ne komentirajo. Kot pravijo, se z Brusljem še naprej usklajujejo o zgoraj navedenih ukrepih, ki jih bo ministrica na četrtkovi seji predstavila vladi. Njene sklepe bo nato prenesla Vestagerjevi, s katero se bo sestala v petek v Bruslju. Drugih ukrepov ministrstvo za zdaj naj ne bi imelo.
V petek bo v Bruslju tudi premier Miro Cerar, ki se bo sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem. Kot je poročala STA, bo najverjetneje na dnevnem redu tudi usoda NLB. S sestankom se je Cerar očitno uklonil pozivom koalicijskih partneric SD in DeSUS, ki sta v preteklih tednih omenjali, da je treba pogovore glede NLB postaviti na višjo raven in se zoperstaviti Bruslju. Obe stranki menita, da bi morala Slovenija zahtevati ustavitev prodaje banke.
Nasprotovanje politike prodaji NLB je nenavadno, saj je Cerarjeva vlada tista, ki je s prodajo odlašala tri leta in postopek letos zelo hitro po začetku ustavila. Posledično se je Slovenija znašla v časovni stiski, ki slabi njeno pogajalsko moč.
Bruselj ne bo tvegal izgube kredibilnosti
Bruselj bi z "odpustkom" slovenski strani v določeni meri izgubil verodostojnost, "še posebej ker je javen signal pogajalcev na drugi strani mize precej bolj populističen, kot bi bilo za resna pogajanja in dosego rešitve primerno", meni analitik Matej Šimnic.
Analitik Alte Invest Matej Šimnic ter ekonomista Bogomir Kovač in Anže Burger menijo, da je glede na potek dogodkov težko pričakovati popuščanje na bruseljski strani.
"Država bo težko našla tehtne razloge, s katerimi bi lahko omehčala Evropsko komisijo in po preprosti poti pridobila dovoljenje za podaljšanje rokov. Tudi s političnega vidika bi evropske institucije s tem v določeni meri izgubile verodostojnost, še posebej ker je javen signal pogajalcev na drugi strani mize precej bolj populističen, kot bi bilo za resna pogajanja in dosego rešitve primerno," meni Šimnic.
Po njegovem mnenju sta optimalna izbira ohranitev trenutne strukture NLB - torej preprečitev prodaje hčera - in čim hitrejši začetek postopne prodaje banke. Pri tem bi se morali izogniti tudi plačilu kakršnekoli dodatne kazni.
"Visoka politika si je pilatovsko umila roke"
Po mnenju Bogomirja Kovača je nesorazmerje vidno že od daleč. Ministrica sama ne velja za trdno pogajalko, nasproti pa ji stoji evropska komisarka Margrethe Vestager, ki se je lotila tudi največjih korporacij (med drugim je začela postopke proti Applu in Googlu).
Kovač od trenutnih možnosti podpira lastniški vstop EBRD. Kot pravi, nas ta možnost nič ne stane, hkrati pa bi pozitivno vplivala na kredibilnost banke za potencialne bodoče lastnike. Meni, da se želi vlada izogniti odgovornosti za posledice neprodaje banke. Te so po njegovem mnenju neizogibne, Vraničar Ermanova pa ni dorasla nalogi.
"V boj so poslali finančno ministrico Matejo Vraničar Erman, ki je že na Brniku vedela, da ne bo dosegla ničesar. Sama namreč ne velja za najbolj odločno, ekipa ni najbolj usposobljena in pripravljena, nasproti pa jim stoji evropska komisarka s statusom ene najtrših pogajalk v trenutni sestavi komisije," pravi.
Za rešitev tako pomembnega vprašanja bi veljalo že pred časom angažirati domačo stroko ter zunanjo in notranjo politično-pogajalsko stroko, meni sogovornik. "Visoka politika si je pri vprašanju NLB pilatovsko umila roke, ministrico so potisnili v to nehvaležno vlogo, sami pa medtem čakajo in si bodo po tem, kot smo že vajeni, razdelili politično odgovornost. Če smo se bili pri teranu pripravljeni skoraj spreti s polovico sveta, bi veljalo pri NLB ravno tako pokazati več poguma pri uveljavljanju svojih interesov."
Argument z ekonomsko težo
Da bi se izognili za banko škodljivi prodaji balkanskih hčera, bi morali po mnenju Kovača najti argument z ekonomsko težo. "To so lahko tržne razmere in morebitno tveganje slabšega izplena za davkoplačevalce ali morda poslovna celovitost banke, torej da bi razkosanje škodilo banki, ki je svoj razvoj desetletja gradila na statusu regionalne skupine," meni.
Po njegovem mnenju so bili dozdajšnji argumenti vlade, zakaj banke ne moremo prodati, nekredibilni. Spomnimo, da je Slovenija v Bruslju izpostavljala predvsem večstomilijonske tožbe hrvaških bank zoper NLB zaradi vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v času Jugoslavije.
"Evropska komisija ne bo tvegala tožb"
Vladajoča politika se očitno na vse pretege trudi, da bi ohranila politične vzvode v finančnem sektorju in prikrila pretekle zlorabe, o političnih prizadevanjih za ohranitev državnega lastništva v NLB pravi ekonomist Anže Burger. Za banko bi bilo po njegovem mnenju dobro, da dobi zasebne ekonomske lastnike in se izvije iz primeža globoke države.
Tudi ekonomist z ljubljanske FDV Anže Burger kratkoročno kot optimalni izhod vidi prodajo manjšega deleža banke EBRD, kar bi, tako sogovornik, "omogočilo nadaljevanje privatizacije in relativizacijo političnega poraza vladajoče nomenklature".
Meni, da bi komisija z odpustkom Sloveniji tvegala plaz tožb s strani držav, v katerih je zahtevala privatizacijo v zameno za odobritev državne pomoči. "Španija, recimo, je morala prav tako nadaljevati s privatizacijo podržavljenih bank Bankia in BMN. Prva je letos poleti prevzela BMN in delno prodala državni delež, nadaljnja prodaja sledi do božiča."
Kaj dela opozicija?
Levica je edina parlamentarna stranka, ki podpira prodajo NLB-jevih hčera na Balkanu. To je po njihovem mnenju boljša možnost od (delne) privatizacije matične družbe. Medtem so v SDS in NSi kritični do potez Cerarjeve vlade. V SDS menijo, da se je izpolnjevanja odločbe Evropske komisije lotila neresno, v NSi pa, da se prodaji neutemeljeno izmika ter tako ohranja vpliv politike in interesov vplivnih posameznikov v tej banki.
Na vprašanje, ali so v stranki na koalicijo oziroma vlado naslovili kakšen predlog ali poziv k ukrepanju v zvezi z NLB, v SDS odgovarjajo, da je njihova poslanka Suzana Lep Šimenko konec oktobra poslala poslansko vprašanje v zvezi s predvideno denarno kaznijo. V NSi so zahtevali sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ. "V sklicu smo vlado pozvali, naj predstavi načrte v zvezi z NLB, tako da davkoplačevalcem povrne čim več vloženega denarja in da državo umakne iz upravljanja NLB," so zapisali v odgovoru.
23