Predstavnik avstrijskega gospodarstva: Vem, da Slovenija ve, da je drugi tir brezpogojna nujnost

60-članska politično-gospodarska delegacija iz Avstrije je včeraj končala dvodnevni obisk v Sloveniji. Avstrija je z okoli 3,4 milijarde evrov največja tuja vlagateljica v Sloveniji in tretja največja gospodarska partnerica. Po številu turistov in nočitev so Avstrijci na drugem mestu.

Gospodarsko delegacijo, ki so jo sestavljali predstavniki 40 podjetij, je vodil predsednik avstrijske gospodarske zbornice Christoph Leitl. V delegaciji so bili tudi predstavniki podjetja Magna Steyr, a na novinarska vprašanja včeraj niso želeli odgovarjati.

Z Leitlom, ki gospodarsko zbornico vodi že od leta 1999, smo se pogovarjali o drugih odprtih gospodarskih vprašanjih med Slovenijo in Avstrijo ter o njegovih vtisih ob obisku slovenskih podjetij.

Dva dni ste preživeli v Sloveniji, med slovenskimi podjetniki. Kaj ste videli, opazili?
Videl sem optimistično Slovenijo z veliko uspešnimi številkami v gospodarski rasti in zaposlenosti, z novimi potmi v izobraževanju. Ljudi, ki želijo delati skupaj in se tega veselijo, ter nekaj težav, o katerih se je treba med prijatelji iskreno pogovoriti in najti rešitve.

Ste se o katerih že pogovorili?
Seveda. Zlasti slovenski prijatelji so izpostavili recimo mejni nadzor v povezavi z begunsko problematiko. To razumem. Gospodarstvo bi te meje odstranilo – raje danes kot jutri. A to je politična odločitev, ki je povezana s še nerešeno begunsko problematiko. Zato je treba nekaj potrpljenja. Če nam bo to težavo uspelo zmanjšati, bo tudi mejnega nadzora konec.

Drugo, kar se vedno izpostavlja, so inšpekcijski nadzori slovenskih podjetij v Avstriji. V avstrijskih podjetjih imamo enake nadzore in se enako pritožujemo. A država pač mora nadzorovati, ali se njeni zakoni in predpisi izvajajo. To dela Slovenija v Sloveniji in Avstrija v Avstriji. Če težave postanejo prevelike, je zato tu gospodarska zbornica, tako v Sloveniji kot v Avstriji. V Avstriji je zaradi obveznega članstva zelo močna in vplivna, tudi pri vladnem odločanju.

Preberite še:

• Kdaj bo Slovenija po bogastvu dohitela Avstrijo?
• Največji vlagatelji v Sloveniji hvalijo delavce in kritizirajo davčni sistem

Avstrija ohranja nadzor na meji s Slovenijo, podjetniki tega niso veseli. Foto: STA ,

Kateri so z vašega vidika glavni izzivi Slovenije?
V Sloveniji je treba uvesti dualen izobraževalni sistem. To pomeni kombinacijo šolske izobrazbe in praktičnega usposabljanja, da se mladi ljudje vrastejo v podjetje. V Avstriji so mladi en dan na teden v šoli in štiri dni v podjetju. Razvijajo se skupaj s podjetjem. Ko so usposobljeni, jih podjetje ponavadi zaposli. Brezposelnost mladih je v Avstriji zelo nizka.

V drugih državah, ki nimajo takega dualnega izobraževanja – poglejte v Grčijo, na Portugalsko, v Francijo, Italijo! Ko slišim o 40-odstotni brezposelnosti med mladimi ...

To je zločin nad mladimi ljudmi, ki z upanjem gledajo v prihodnost, a tega upanja ne morejo odkriti.

Avstrija je postala tudi dežela start-upov. Ste se v teh dveh dneh dotaknili tudi tega dela gospodarstva?
Tokrat o tem nismo govorili. Mislim, da je za prihodnost v Evropi poleg kvalifikacij ključna tudi inovativnost. Izumljati moramo, hitreje razvijati nove proizvode in storitve. Te pa prinesti tja, kjer so še problemi. Tu bi lahko tesneje sodelovali. Pri raziskavah in razvoju morata sodelovati vsaj dve državi, da prejmeta evropska finančna sredstva. Tega bi se lahko lotili Avstrija in Slovenija.

Avstrijska gospodarska zbornica je ravno podpisala sporazum z ETH Zürich, eno najboljših univerz na svetu z deset tisoč znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami po vsem svetu. S tem imajo avstrijska podjetja dostop do te svetovne mreže. Enako bomo jeseni storili v ZDA in Aziji, da bomo imeli dostop do inovacijske mreže, da bomo lahko sami v vrhu izumiteljstva. Skupne poti s prijatelji iz Slovenije bi me zelo zanimale.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je nagovoril zbrane na Gospodarskem forumu, katerega tema sta bili zlasti logistika in infrastruktura. Foto: STA ,

Slovenija se loteva dveh velikih logističnih projektov – drugega tira do Kopra in druge cevi predora Karavanke. Kaj glede tega pričakujete od Slovenije in kako bo sodelovala Avstrija?
Vem, da Slovenija ve, da je drugi tir brezpogojna nujnost, sicer bi bil Koper odrezan od nadaljnjega razvoja. Koper želi dalje v Srednjo Evropo – v Avstrijo, Nemčijo, tudi do Krakova. Če to želi, nujno potrebuje popkovino do tega območja, to je drugi tir.

V Sloveniji s tem ne bi več veliko odlašal. Slišali ste, da Kitajci kupujejo pristanišče v Grčiji. Ko bodo imeli pristanišče, bodo kmalu imeli tudi železniške tire. Potem bodo v Srednji Evropi Kitajci, Koper pa ne več. Tega nočemo ne v Avstriji in gotovo tudi ne v Sloveniji.

Pa predor Karavanke?
Vsaka povezava med severom in jugom se mi zdi pomembna. V Evropi se preveč osredotočamo le na povezave med vzhodom in zahodom. Te so tako ali tako dobre. Povezave med severom in jugom pa potrebujemo, zato bom z vidika gospodarstva spodbujal vse, kar te povezave dela zmogljivejše.

Avstrija je najpomembnejši trg za Luko Koper, ta pa je najpomembnejše pristanišče za Avstrijo. Foto: Klemen Korenjak

Bo Avstrija na kakšen način finančno pomagala pri gradnji drugega tira?
Slovenija ima zelo dobre možnosti pridobiti evropska sredstva. Avstrija ne tako zelo, a tudi. Tema, kot je gradnja železniških tirov, je stvar neke države. Avstrija ali tudi Nemčija bi lahko recimo pomagali s finančnimi jamstvi, ki bi olajšala financiranje. Pustiti Slovenijo samo, ni pravično, a Slovenija se mora za ta sredstva potruditi.

Kaj slovenski delavci pomenijo za podjetja v Avstriji?

Slovenski delavci so zelo dobri, zelo smo ponosni nanje, veseli smo jih. Bojim pa se, da se bodo, če se bo Slovenija še naprej tako razvijala, vrnili domov.

Lahko po tem obisku pričakujemo kakšne konkretne skupne korake Slovenije in Avstrije?
Lahko si predstavljam, da bomo pri dualnem izobraževanju zelo tesno sodelovali. To je za Slovenijo zelo ključno.

Drugič, da bomo Avstrijci svoje znanje lahko unovčili pri infrastrukturni naložbi. Avstrija ima najboljšo metodo na svetu za grajenje predorov, ki je za drugi tir do Kopra zelo bistvena.

In tretjič, da ugotovimo, na katerih področjih raziskav in razvoja želimo sodelovati.