Pred grobarjem Preventa (spet) trepeta nemška avtomobilska industrija

Več kot 14 tisoč zaposlenih v nemških tovarnah Grammer in Alno, kjer se je Hastor pojavil kot rešitelj njihovih poslovnih in finančnih težav, se boji za svoje službe.

Znana jim je Hastorjeva preteklost in način poslovanja - kupovanje družb v težavah, očiščenje vseh odvečnih stroškov in nedonosnih dejavnosti ter selitev njihove proizvodnje v države jugovzhodne Evrope s cenejšo delovno silo.

Uprli so se mali delničarji

Tako se je na Hastorja v Nemčiji v začetku prejšnjega meseca vsul plaz kritik, ker je kot največji lastnik nemške tovarne avtomobilskih delov Grammer z 12 tisoč zaposlenimi od menedžmenta zahteval, naj mu prepusti upravljanje podjetja.

Z 1,8 milijarde evrov prihodkov Grammer spada med vodilne nemške proizvajalce avtodelov, predvsem sedežev in naslonjal za glavo in roke. Družina Hastor je v začetku leta pridobila 24-odstotni delež. Čeprav je Prevent največji posamični lastnik, pa mu na skupščini 24. maja ni uspelo povečati vpliva prek vstopa v upravni odbor.

Uprli so se mu mali delničarji, ki so jih razburile govorice, da namerava Hastor proizvodnjo preseliti v BiH. V dogajanje se je vključil tudi menedžment. Zvišal je dividende, s čimer je želel lastnike odvrniti od prodaje deležev. Za zdaj očitno uspešno, čeprav bo Prevent brez dvoma poskušal v prihodnje še povečati svoj lastniški vpliv.

Nemci se bojijo ponovitve izsiljevanja Volkswagna

Nemški mediji Hastorjevo družino označujejo za klan, pred katerim trepeta avtoindustrija.

Prevent je zaradi spora Volkswagnu prenehal dobavljati prevleke za sedeže in začasno zaustavil proizvodnjo tega nemškega avtomobilskega giganta. Foto: Reuters Dolga leta so bili namreč odnosi v tej industriji zacementirani. Velikim proizvajalcem je nasproti stala množica malih proizvajalcev avtomobilskih delov, ki so jim proizvajalci narekovali cene in pogoje dela.

Lani se je to spremenilo. Prevent je namreč zaradi spora Volkswagnu prenehal dobavljati prevleke za sedeže, s čimer je za kratek čas zaustavil proizvodnjo tega nemškega avtomobilskega giganta in mu povzročil več kot sto milijonov evrov škode.

Ker je podjetje Grammer glavni dobavitelj naslonov za glave za Volkswagen, Daimler in BMW, želi avtomobilska industrija na vsak način preprečiti, da bi se ponovilo Hastorjevo lansko izsiljevanje Volkswagna. 

Tudi menedžment Grammerja se je v zadnjih mesecih na vso moč upiral Hastorjevim nameram, da prevzame večino v upravnem odboru in zamenja glavnega izvršnega direktorja. V začetku leta so, da bi preprečili Hastorjeve namere, sklenili celo strateško partnerstvo s kitajskim podjetjem Ningbo Jifeng, ki je pridobilo 12 odstotkov lastništva.

Nemški pohištveni velikan polzi v Hastorjeve roke

Hastor pa je bil uspešnejši pri prevzemu nadzora nad nemškim pohištvenim gigantom.

Foto: STA , Hastorjev Prevent poskuša že nekaj časa razpršiti svoje naložbe tudi zunaj avtomobilske industrije. V začetku leta mu je uspel veliki met, ko je vstopil v lastništvo družbe Alno, ki se z 2.200 zaposlenimi uvršča med največje nemške proizvajalce kuhinj.

S 43,1-odstotnim deležem je postal največji lastnik tega nemškega giganta, ki ima tri tovarne, večino kuhinj pa proda na nemški trg in trge Švice, Velike Britanije in Francije. Alno dnevno proizvede več kot 2.500 kuhinj, vsaka pa je narejena po naročilu vnaprej znanega kupca. Letni prihodki Alna se gibljejo okoli 550 milijonov evrov. 

Prevent je sicer že pred leti vstopil v pohištveni posel. Najprej je prevzel nemško tovarno pohištva Machalke, nato pa še nemško tovarno stolov Wossner, katere proizvodnjo je medtem že preselil v BiH.

Zdaj pa je Hastorju uspelo prevzeti še upravljanje družbe Alno. Po poročanju nemških medijev je dozdajšnji direktor Max Muller, čigar družina ima v lasti 6,2-odstotni delež, pred dnevi ponudil odstop, nasledil pa ga je Hastorjev človek Christian Brenner. 

Tudi na Hrvaškem bojazni o selitvi proizvodnje

Tretja panoga, v katero se je odločil investirati Prevent, je proizvodnja kablov. Najprej je prevzel bosansko tovarno Kapis TKT, konec lanskega leta pa še hrvaško podjetje Elka, s čimer je postal največji proizvajalec kablov na trgu jugovzhodne Evrope.

Kapis TKT je bil proizvajalec električnih kablov večine prodajnega programa uveljavljene slovenskega podjetja Kapis iz Celja, ki pa je leta 2014 končal v stečaju. Kmalu zatem je šla v stečaj tudi njegova bosanska družba, Hastor pa je proizvodnje iz stečajne mase odkupil spomladi 2015. Glavni financer bosanskega Kapisa je bila sicer NLB.

Veliko prahu je dvignil tudi prevzem Elke. Odločitev varaždinskega podjetnika Miljenka Haceka, da podjetje proda Hastorju kot strateškemu partnerju, je vznemirila več kot 200 zaposlenih, saj so še sveži spomini na leto 2011, ko je Prevent eno od svojih tovarn iz Zagorja na Hrvaškem preselil v Romunijo, brez dela pa je ostalo 400 ljudi.

Najbogatejši Bosanec

Družina Hastor je s 400 milijoni dolarjev premoženja po navedbah ameriške revije Forbes najbogatejša v BiH. Pred dvema letoma se je Prevent pojavil tudi kot interesent za nakup koprskega Cimosa, ki so ga pred dnevi prodali italijanskemu skladu Palladio Finanziaria. Toda od nakupa je odstopil, ko se je v prodajnem postopku pojavila konkurenca. 

Kakšna je življenjska in poslovna pot Nijaza Hastorja in kakšno vlogo je imel pri propadu slovenjgraškega Preventa Globala, si preberite -> Kdo je grobar 1.300 delovnih mest, ki je na kolena spravil Volkswagen.