Nedelja, 6. 10. 2019, 8.53
5 let, 2 meseca
Težko leto za slovenske čebelarje, Pivčeva na pomoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,62
2
Slovenski čebelarji poročajo o zelo slabi letini. Zaradi neugodnih vremenskih razmer in kristalizacije medu so izgubili dobro polovico letine. Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je na vlado poslala predlog za odobritev 588 tisoč evrov pomoči.
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec želi pomoč za čebelarje.
Kot izhaja iz gradiva, ki ga bo v prihodnjih tednih obravnavala vlada Marjana Šarca, so neugodne vremenske razmere, predvsem deževen april in pozne zmrzali (te so se pojavljale še sredi aprila, ponekod tudi v začetku maja), neugodno vplivale na spomladansko cvetenje in medenje medonosnih rastlin akacije, lipe, lipovca, kostanja, smreke in jelke.
To je v večji meri uničilo pašo na akaciji, ki je pri nas zelo pomembna medovita rastlina, saj sestavlja skoraj tretjino letne proizvodnje medu.
Sledili sta še dve deževni obdobji, prvo v maju in drugo konec junija ter v začetku julija, ki sta čebelam onemogočali pašo. V poletnih mesecih so na medenje negativno vplivali tudi visoke temperature in vročinski valovi, ki so povzročili izsuševanje cvetov, navajajo pisci gradiva s kmetijskega ministrstva.
Med kristaliziral v satju
Še večje težave za čebelarje pa je prineslo hitro razmnoževanje rdečerjave puhaste smrekove ušice (ta se je pojavila predvsem na smreki), ki proizvaja mano in povzroča kristalizacijo medu v satju.
To je za čebelarje težava, saj ga ne morejo iztočiti. "Količino kristaliziranega medu sicer lahko zmanjšamo s pogostejšim točenjem medu, vsak drugi dan, ali s pršenjem oziroma namakanjem satov v vodi. A letos ta dva ukrepa nista bila učinkovita, saj je bila kristalizacija medu zelo izrazita," navajajo v vladnem gradivu.
Kristalizirani med po navedbah v vladnem gradivu povzroča težave tudi čebelam, saj ga težko izkoriščajo. Tako onemogoča normalno delovanje čebeljih družin, ki lahko pozimi celo propadejo. Takšne sate je treba odstraniti in jih zamenjati s praznimi, ob tem pa družine obilno nakrmiti ter jim nadomestiti izgubo in ustvariti potrebne zaloge hrane v panjih.
Kristalizirani med povzroča težave tudi čebelam in lahko povzroči propad cele čebelje družine.
Izgubili polovico letine
Po ocenah Čebelarske zveze Slovenije so izgubili kar 56 odstotkov povprečne letine.
Zveza ima namreč podatek, da je v preteklih petih letih čebelar iz enega panja povprečno dobil 10,4 kilograma medu, letos med aprilom in julijem pa so na 54 elektronskih postajah namerili 9,1 kilograma. A zaradi kristalizacije medu je končni pridelek znašal le 4,55 kilograma na panj oziroma čebeljo družino.
Slovenski čebelarji so lani pridelali 1.746 ton medu.
Za ekološke čebelarje višja pomoč
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je na vlado poslala predlog za finančno pomoč čebelarjem, ki imajo več kot deset čebeljih družin. Med pet tisoč čebelarjev bi razdelili 588 tisoč evrov.
Pri tem bi ekološki čebelarji dobili občutno višjo pomoč. Za "neekološke" ministrstvo predlaga podporo do največ 3,5 evra na čebeljo družino, za ekološke do 10 evrov.
Ministrstvo bi denar zagotovilo s prerazporejanjem z drugih proračunskih postavk. Kar polovico denarja, 300 tisoč evrov, naj bi počrpali iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.
Težave tudi drugje po Evropi
Tudi italijanski in francoski čebelarji se spopadajo s težavami zaradi nepredvidljivega vremena. Italijansko kmetijsko združenje Coldiretti je že ocenilo, da se je proizvodnja medu letos skoraj prepolovila v primerjavi s 23 tisoč tonami medu, ki so jih pridelali v 2018. To bo povzročilo izpad 73 milijonov evrov prihodkov.
V Franciji letos pričakujejo najslabšo letino doslej, saj so pridelali le devet tisoč ton medu, kar je le četrtina od količin, ki so jih pridelali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Lani so največ medu pridelali v Romuniji, in sicer približno 30 tisoč ton. Tudi tam pa imajo letos težave in njihova proizvodnja bo upadla pod 25 tisoč ton, kar je bila povprečna proizvodnja v zadnjih letih.
STA
2