NK Olimpija
Petek, 21. 6. 2019, 4.02
5 let, 6 mesecev
Novi lastnik Olimpije: propadli projekti in težave z oblastmi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,85
12
Kdo je italijanski poslovnež, ki ga vse glasneje omenjajo kot novega lastnika ljubljanskega nogometnega prvoligaša Olimpija? Po naših informacijah je za njim več propadlih nogometnih in poslovnih zgodb po Evropi.
Domača športna in poslovna javnost se že več mesecev sprašuje, ali in komu bo Milan Mandarić prodal Olimpijo. Ameriški poslovnež srbskega rodu si namreč želi še pred koncem poletja zapustiti Ljubljano, snubcem Olimpije pa je postavil tudi ceno: šest milijonov evrov. Zdaj je očitno našel kupca.
Kot novi lastnik Olimpije se namreč v zadnjih dneh daleč največkrat omenja italijanski državljan Gabriele Nardin. O njem ni v širši javnosti znanega skoraj ničesar. Za zdaj zgolj to, da mu pri nogometnih poslih v Sloveniji pomaga nekdanji reprezentant Alfred Jermaniš in da je kratek čas sodeloval že z vsaj enim nogometnim klubom v Sloveniji, Jadranom iz Dekanov.
Toda podatki, ki smo jih v zadnjih dneh zbrali na Siol.net, kažejo, da so lahko navijači Olimpije nad usodo kluba upravičeno zaskrbljeni. Italijan se je namreč do zdaj lotil že najmanj treh nogometnih projektov, precej manjših od Olimpije, ki so se končali bolj ali manj klavrno. Prav tako obstaja več razlogov za dvom, ali gre res za poslovneža, ki bo v nogomet pripravljen vlagati milijone lastnega denarja.
Prvi nogometni projekt: Malta
V slovenskih poslovnih krogih je Gabriele Nardin popolna neznanka. Tudi več naših italijanskih virov o njem ne ve skoraj ničesar. Po naših podatkih prihaja iz kraja Codroipo blizu Vidma v Furlaniji - Julijski krajini, a naj bi že nekaj časa živel na Malti. V poslovni karieri se je ukvarjal z naftnimi derivati in trgovino z blagom na debelo (več o tem v okvirju). Nogometnega posla pa se je očitno lotil po letu 2014, ko je v Londonu ustanovil podjetje GN Futures Ltd.
Kmalu zatem je prevzel enega od vodstvenih položajev v malteškem nogometnem klubu Sliema Wanderers F.C. Gre za najuspešnejši klub na Malti, ki ima več kot 100-letno tradicijo in kar 113 osvojenih lovorik. Zadnja leta so bleda senca preteklega uspeha, saj naslove v državi, ki v svetovnem nogometu ne pomeni nič, serijsko osvaja klub iz prestolnice Valletta FC.
Nardina je v klub pripeljal novi investitor: britansko-malteško podjetje NCTV, ki je imelo visokoleteče načrte s Sliemo. V letu 2014, še preden je prišlo do formalnega dogovora, je obljubljal prihod več veteranskih zvezdnikov, med drugim tudi nekdanjega asa Juventusa Alessandra Del Piera in nekdanjega francoskega reprezentanta Williama Gallasa.
Od Del Piera do resničnostnega šova
Te napovedi se niso uresničile, prav tako za trenerja nikoli ni prišla italijanska nogometna legenda Giovanni Trapattoni. Ravno nasprotno, nekaj časa je bila aktualna celo ideja, da bi igralci Slieme nastopali v prvem nogometnem resničnostnem šovu, ki bi ga NCTV prodala eni od mednarodnih televizij.
Novi investitor je za tehničnega direktorja naposled imenoval Itala Galbiatija, dolgoletnega sodelavca nekdanjega trenerja AC Milana, Rome, Juventusa in angleške reprezentance Fabia Capella. Podpisal je tudi serijo pogodb z več mladimi igralci, med katerimi je bil Kevin Nardin, sin Gabrieleja Nardina. A se načrti niso izšli.
Le nekaj mesecev po podpisu pogodbe so namreč Nardin in ekipa zapustili klub, ker očitno niso izpolnili obljub. Sliema se je posledično znašla v hudih finančnih škripcih, zato je čez noč morala najti nove sponzorje. Številni porazi so malteški klub že drugo leto zapored prikovali na sredino lestvice in zunaj mest, ki vodijo v Evropo.
V Italiji obsojen zaradi utaje davkov?
S kakšnimi posli se je Gabriele Nardin ukvarjal v preteklosti, preden se je preselil na Malto in začel prevzemati nogometne ekipe po Evropi, iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti.
Kot vse kaže, pa je imel velike težave z italijanskimi oblastmi. Tako se je v leta 2007 na sodišču v mestu Spilimbergo v Italiji začelo sojenje proti skupini, ki je leta 1999 v propadlem podjetju Italexo utajila za kar okoli 2,2 milijona evrov davka na dodano vrednost. Po podatkih italijanskih medijev bi se moral na zatožni klopi znajti tudi Nardin, saj je bil v spornem obdobju zakoniti zastopnik podjetja Italexo. A se je že pred tem s tožilstvom pogodil za zaporno kazen dve leti in dva meseca.
Njegovo ime se je v letih 2003 in 2004 pojavilo tudi med direktorji britanskega podjetja SGR Corporation Ltd (preimenovano iz INGPetrol Ltd), ki se je po podatkih enega od tamkajšnjih registrov ukvarjalo z veleprodajo naftnih in drugih proizvodov, v enem od prejšnjih let pa je ustvarilo skoraj milijardo britanskih funtov prihodkov.
Portugalska in Španija: bankrot in hiter odhod
Že kmalu po neuspehu na Malti je Nardin našel nov projekt, tokrat na Portugalskem. Tam je njegovo podjetje GN Futures Ltd v letu 2016 prevzelo CDR Quarteirense, enega od nogometnih klubov iz obalnega mesta Quarteira v regiji Algarve.
Prva ekipa, katere vrednost se je gibala okrog 300 tisoč evrov, je tedaj tekmovala v eni od nižjih portugalskih lig. Informacij o tem, kaj se je dogajalo v času, ko so mu vladali Nardin in sodelavci, skoraj ni. Po manj kot letu dni pa je bilo tudi portugalske zgodbe konec.
CDR Quarteirense se po odhodu Nardina ni nikoli več pobral. Po javno dostopnih informacijah si je še konec lanskega leta zagotovil nastopanje v portugalskem prvenstvu, sredi prejšnjega tedna pa je sodišče razglasilo njegovo insolventnost.
Kljub novi propadli zgodbi so Nardin in njegova ekipa našli novo tarčo, tokrat v Španiji. Poleti 2017 so začeli prevzemati Club Deportivo Alcalá, ki domuje blizu Seville in danes tekmuje v četrti španski ligi. Vrednost prvega moštva je po ocenah spletne strani Transfermarkt vsega 25 tisoč evrov.
S klubom so junija 2017 tudi podpisali pogodbo ter napovedali prihod novega trenerja in igralcev. Vendar se je sodelovanje po vsega mesecu dni končalo. Zakaj, ni znano. Prav tako ne, ali je bil razlog dejstvo, da nesojeni lastniki niso nakazali kupnine. Po še enem propadlem projektu se je Nardin odločil za zaprtje britanskega podjetja GN Futures Ltd, ki je bilo v njegovi 51-odstotni lasti. Podatki o poslovanju podjetja niso javni.
Še lani v Dekanih, zdaj pri Olimpiji?
Po neuspešnih zgodbah na Malti, Portugalskem in v Španiji se je Nardin odločil, da se bo preizkusil še v slovenskem nogometu. Da si je italijanski poslovnež za svojo naslednjo destinacijo izbral Slovenijo, je postalo jasno jeseni 2017. Takrat je namreč registracijska komisija Nogometne zveze Slovenije (NZS) za novega igralca NK Svoboda Ljubljana registrirala njegovega sina Kevina Nardina.
S kom vse je Gabriele Nardin v zadnjih dveh letih posloval, ni povsem jasno. V zadnji sezoni je sodeloval z Jadranom iz Dekanov, ki tekmuje v slovenski drugi ligi. Tudi zanj je v prejšnji sezoni zaigral Kevin Nardin. Po naših podatkih je Gabriele Nardin klubu iz Dekanov pomagal kot sponzor, danes pa z njim ne sodeluje več.
Kdo je Nardinov slovenski partner
Italijan je v Sloveniji našel tudi tesnega poslovnega partnerja Darka Filiputa. Gre za nekdanjega pomembnega člana LDS na Obali, ki se je konec leta 2012 preselil v Pozitivno Slovenijo pod vodstvom Zorana Jankovića. Doma je iz Izole, v obdobju županovanja Brede Pečan pa je vodil nadzorni odbor občine.
Prek natanko letom dni sta Nardin in Filiput združila moči v podjetju GD Nova Linia. V šestih mesecih je njuno podjetje ustvarilo 140 tisoč evrov prihodkov. V letošnjem letu jima očitno ne gre vse po načrtih, saj ima podjetje že skoraj dva tedna blokirane račune.
Z Malto, kjer naj bi živel in pred časom deloval Gabriele Nardin, ima še tesnejše vezi Darko Filiput. Leta 2008 je dobil zlato zvezdo malteškega viteškega reda templarjev. Deluje tudi v malteški nevladni organizaciji IODR, kjer ima vlogo nacionalnega sekretarja za Slovenijo. Filiput za Siol.net ni želel dajati izjav. Z Nardinom nam ni uspelo stopiti v stik.
Popravek:
V zvezi s člankom, smo dne 22.6. 2019 od Gabriele Nardina prejeli prikaz nasprotnih dejstev. Prikaz objavljamo v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
Spoštovani, članek vaših novinarjev vsebuje veliko nenatančnih navedb, časovnih neskladij, pavšalnih ocen in trditev, ki ne temeljijo na dejstvih, povzročajo pa resno zmedo v javnosti in delajo škodo mojemu ugledu ter mojim poslovnim interesom. Če gremo po vrsti:
Malta
Glede mojega delovanja na Malti oz. v klubu Sliema je potrebno vedeti, da je klub imel dolgo časa finančne težave, to velja tako za obdobje pred mojim prihodom kot tudi za obdobje po mojem odhodu. Nikoli nisem bil predsednik Slieme, to je bil gospod z Malte. Sam sem deloval kot svetovalec, finančno pomagal klubu in mu zagotovil možnost izplačevanja plač in licenc. Prav tako je treba vedeti, da je bila Sliema v času mojega delovanja v klubu vedno med najvišje uvrščenimi klubi na malteški lestvici.
Pogodb z nogometaši nisem podpisoval, temveč jih je podpisovala družba NCTV. O nekakšnem propadlem poskusu prihoda Alessandra del Piera v klub ne vem popolnoma ničesar, tudi datumi, ki jih novinar navaja, se ne ujemajo.
Portugalska
Ko sem prevzel klub CDR Quarteirense, sem hkrati pripeljal s seboj nekaj novih igralcev in uvedel veliko novosti v poslovanju kluba. Nakazal sem visok znesek na račun odvetnika družbe, s katerim bi lahko zaprli dolgove kluba oz. družbe S.A.D, ki je upravljala klub pred mojim prihodom. Kasneje sem izvedel, da s tem denarjem, ki sem ga vložil, niso zaprli dolgov, o tem, kako so potekale transakcije z denarjem, imam tudi vso dokumentacijo, ki jo lahko dobite v vpogled. Kljub temu je klub napredoval in dobro deloval, zato sem ga prodal v začetku novembra 2016. Težave, ki jih navajajo vaši novinarji, so se dogajale kasneje in nikakor ne po moji krivdi, temveč po zaslugi tistega, ki je klub prevzel. Torej tudi v tem primeru ne držijo trditve vaših novinarjev in se datumi ne ujemajo.
Španija
Tudi v primeru Club Deportivo Alcalá ni nobene zgodbe, saj se praktično nič posebnega ni niti zgodilo. Poslovni odnos smo zaključili po enem mesecu, preprosto zato, ker finančni dogovor z Alcala ni bil uresničljiv in ker posamezni sponzorji niso izplačali dogovorjenih zneskov.
Glede blokade transakcijskega računa družbe GD Nova Linia, ki jo imava skupaj z Darkom Filiput v Izoli, gre dejansko za napako, ki jo bomo hitro odpravili. Gospod Darko Filiput je bil v času, ko je bilo potrebno plačati davke, dalj časa v tujini. Načrtovano je bilo, da bodo davki poplačani iz pričakovanih prilivov, ki so na žalost izostali, zato je nastal problem, ki ga bomo hitro odpravili. A s tem se osebno nisem niti ukvarjal.
Tudi glede davčnih težav v Italiji, ki jih v članku navajajo vaši novinarji, vam lahko v vsakem hipu omogočim vpogled v dokumentacijo, iz katere je razvidno, da po razsodbi najvišjih sodnih organov v Italiji nimam nobenih dolgov do italijanske države. S tem vsakič seznanim partnerje, s katerimi vstopam v poslovne odnose, tudi predstavnikom Olimpije sem predstavil vsa resnična dejstva. Tudi vaši novinarji bi brez težav lahko to preverili pri meni in ugotovili, da večina zapisanega v članku ne drži. Vsekakor je čudno, da tako pomembnih informacij niso niti skušali preveriti pri meni.
Iskreno upam, da ni bil namen tega pisanja vaših novinarjev moja osebna diskreditacija, da bi se me predstavilo kot nekredibilnega kupca in se preprečil posel z gospodom Mandarićem. Se vam zdi realno, da bi nekdo, ki je, kot sami navajate, fakturiral in zaslužil za okrog milijardo evrov prihodkov, lahko imel velike težave s prevzemom in vlaganjem v NK Olimpijo? Zanimivo je tudi, da vaši novinarji niso navedli pomembnega dejstva, ki je povezano z mojim delovanjem v Sloveniji, o tem, da sem NK Dekani doniral več kot 100 tisoč evrov. S tem, kar sem napisal, se ne nikakor ne želim predstaviti kot angel, saj smo vsi samo navadni ljudje in delamo tudi napake, a vendar želim poudariti, da imam rad nogomet in sem resnično pripravljen pomagati in vlagati v ta šport tudi v Sloveniji. Ne vidim razloga, zakaj bi to nekoga motilo, še posebej zato, ker v vaši sredini očitno ni nobenega interesa za vlaganje v NK Olimpija.
Ljubljana, 21. 6.2019
Gabriele Nardin
12