Torek, 8. 1. 2019, 17.46
5 let, 11 mesecev
Magni soglasje v pol leta, Plečnikov stadion na mrtvi točki že več kot desetletje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,91
11
Projektu gradnje Bežigrajskega športnega parka močno nasprotujejo v Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki. Kot poudarjajo v omenjeni civilni iniciativi, bi projekt prinesel uničenje Plečnikove kulturne dediščine in prevelike obremenitve za okolje.
Medtem ko je multinacionalka Magna Steyr na okoljevarstveno soglasje za gradnjo lakirnice v Hočah pri Slivnici čakala le pol leta, se prenova Plečnikovega stadiona v Ljubljani že več kot deset let ne premakne z mrtve točke. Investitor Joc Pečečnik, ki je na okoljskem ministrstvu pred kratkim vložil zahtevo za integralno gradbeno dovoljenje, je v preteklosti večkrat opozoril na razlike v obravnavi domačih in tujih investitorjev. V oči bodejo predvsem državne subvencije za spodbujanje naložbe, ki so bile še do sredine lanskega leta dostopne zgolj tujim vlagateljem. "Prizadevamo si za pomoč vsem investitorjem, tako domačim kot tujim," pravijo na gospodarskem ministrstvu.
V Gospodarski zbornici Sloveniji (GZS), Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) in Združenju Manager položaja, v katerem se je znašel projekt gradnje Bežigrajskega športnega parka, za katerim stoji slovenski podjetnik Joc Pečečnik, ne komentirajo. V Združenju Manager poudarjajo, da Plečnikov stadion propada, zato bi moralo biti v interesu vseh, da se njegova agonija konča.
"Nedopustno je, da katerikoli projekt po toliko letih ne dobi epiloga"
"Na načelni ravni se nam zdi nedopustno, da katerikoli projekt po toliko letih ne dobi epiloga, še posebej zato, ker gre za projekt, ki je pomemben za razvoj mesta, športa in kulture. Hitrejšega sprejemanja odločitev ne zagovarjamo zgolj v tem konkretnem primeru, ampak v primeru vseh investicij," poudarjajo v Združenju Manager.
V GZS ob tem opozarjajo na dolgotrajne postopke umestitve objektov v prostor, kar za investitorje prinaša veliko nejasnosti glede tega, kdaj bodo svoje poslovne aktivnosti sploh lahko začeli. "Če začne gospodarska družba ustvarjati prihodke šele nekaj let kasneje, stroški za nakup zemljišča pa nastanejo že prej, se dobičkonosnost projekta zniža ali pa se njegova ekonomika tako spremeni, da projekt ni več smiseln," poudarja glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc.
Investitor projekta Bežigrajski športni park Joc Pečečnik kljub vsem zapletom in preobratom v več kot desetletje dolgi sagi o prenovi dotrajanega Plečnikovega stadiona za Bežigradom še ni vrgel puške v koruzo.
Po njegovih besedah je ta izziv precej bolj kompleksen ter ni omejen zgolj na ministrstvo za okolje in prostor. "Svoj del odgovornosti pogosto nosijo tudi občine, včasih pa tudi preslabo pripravljeni projekti," pojasnjuje Ivanc.
"Rešitev za Magno se je našla bistveno hitreje kot za domače investitorje"
V SBC medtem poudarjajo, da je v Sloveniji, ko gre za investicije v prostor, še vedno preveč birokracije. "Še posebej problematične so čakalne dobe. Tako kot bolniki v zdravstvu tudi investitorji preveč pogosto dolge mesece ali več let čakajo na rešitve uradnikov," pojasnjujejo v SBC in dodajajo, da upajo, da bo novo vodstvo okoljskega ministrstva poskrbelo za debirokratizacijo postopkov.
Na vprašanje, ali so v slovenskem poslovnem prostoru še vedno prisotne razlike v obravnavi tujih in domačih investitorjev, v SBC odgovarjajo, da omenjene razlike, ko gre za zakon o spodbujanju investicij, še obstajajo: "Pravno ne več, finančno pa še vedno, kajti v proračunu je za zdaj zagotovljen le denar za tuje investitorje."
Vrednost Magnine investicije v Hočah znaša 146,4 milijona evrov. Subvencija države pri projektu gradnje lakirnice znaša 18,61 milijona evrov oziroma 12,71 odstotka vrednosti izkazanih upravičenih stroškov, ki jih bo imela Magna.
V SBC upajo, da bosta ministrstvi za finance in gospodarstvo s skorajšnjim rebalansom proračuna to neenakost odpravili: "Zlasti bode v oči, da se je rešitev za Magno našla bistveno hitreje kot rešitev za domače investitorje, kar ni dobro znamenje za domače podjetnike. Domači investitorji bi morali biti že od začetka enako obravnavani."
Ministrstvo: Prizadevamo si za pomoč vsem investitorjem, tako domačim kot tujim
Na ministrstvu za gospodarstvo medtem pojasnjujejo, da se proračunska postavka glede spodbujanja tujih investicij trenutno uporablja tako za spodbujanje tujih kot tudi domačih naložb. "Hkrati lahko ministrstvo za strateške investitorje ne glede na to, ali gre za domače ali tuje vlagatelje, na podlagi zakona o spodbujanju investicij vodi aktivnosti projektnega vodenja strateških investicij in usklajuje procese pridobivanja dovoljenj," pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu.
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi minister Zdravko Počivalšek, poudarjajo, da se proračunska postavka glede spodbujanja tujih investicij trenutno že uporablja tako za spodbujanje domačih kot tudi tujih naložb.
Kot poudarjajo, si prizadevajo za pomoč vsem investitorjem, tako domačim kot tujim, in sicer ne glede na to, v kateri fazi investicije so njihovi projekti. Dodajajo, da je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek septembra lani ustanovil tudi strokovni svet za konkurenčno in stabilno okolje tudi z namenom, da bi odpravili odvečne administrativne ovire.
"Drži, da je fokus dela omenjenega sveta na zadevah, ki so v pristojnosti ministrstva, vendar pa minister prek sveta prejme tudi pobude gospodarstva, ki se nanašajo na druga področja dela, te pa nato sporoči vladnim kolegom. Na ta način je svet deloval tudi pri iskanju kompromisa za minimalno plačo," pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Dodajajo, da bodo v okviru medresorskega sodelovanja pri prizadevanjih za odpravo administrativnih ovir podprli tudi druge resorje.
"Zakon je bolj privlačen za večja podjetja, ki so v povprečju večinoma tuja"
Lani sprejeti zakon o spodbujanju investicij po besedah Bojana Ivanca z GZS izenačuje domače in tuje investitorje pri dostopu do državnih spodbud, medtem ko je veljavna zakonodaja do sprejetja omenjenega zakona določala le ukrepe za spodbujanje tujih naložb.
"Med spodbudami so subvencije, spodbude v obliki kredita, garancije in subvencionirane obrestne mere ter možnost, da občina na podlagi neposredne pogodbe proda nepremičnine gospodarski družbi po cenah, ki so nižje od tržnih," pravi Ivanc in dodaja, da občine v preteklosti pogosto niso bile dovolj fleksibilne pri določanju pogajalskih cen, s čimer so zavrnile marsikatero investicijo.
Dotrajani in zanemarjeni Plečnikov stadion za Bežigradom, nekoč trdnjava slovenskega reprezentančnega nogometa, žalostno propada in čaka na boljše čase.
Čeprav v GZS ocenjujejo, da omenjeni zakon, ki je začel veljati julija lani, ne dela razlik med domačimi in tujimi investicijami, Ivanc poudarja, da je zakon o spodbujanju investicij "v svoji vsebini bolj privlačen za večja podjetja, ki so v povprečju večinoma tuja, kot pa domača podjetja".
"Naš cilj mora biti, da se v Sloveniji vzpostavi privlačno okolje"
V Združenju Manager ob tem poudarjajo, da so investicije v slovensko poslovno okolje spodbudni kazalnik tako za gospodarski razvoj kot tudi za nadaljnje naložbe domačih in tujih investitorjev: "Spodbude morajo biti vsem investitorjem dostopne pod enakimi pogoji, sistemsko urejene in transparentne. Investitorji morajo biti enakopravno obravnavani in prav zato smo tudi podprli zakon o spodbujanju investicij."
Kot pojasnjujejo, je za pridobivanje domačih in tujih investicij izjemno pomembno, da je slovensko družbeno in gospodarsko okolje stabilno in predvidljivo: "Pomembno je, da se odpravi največje ovire za investicije, kot so obremenjenost plač z davki in prispevki ter posledično visoki stroški dela, rigiden trg dela in (ne)delovanje pravne države. Naš cilj mora biti, da se v Sloveniji vzpostavi privlačno okolje, saj investicije prinašajo nova delovna mesta, razvijajo zaposlene in plačujejo davke."
11