"Kdor letos ni zadovoljen, se mora vprašati, ali je dovolj dober"

Vinska klet Goriška brda je imela lani največ prihodkov med slovenskimi vinarji, kaže lestvica bizi.si. Z 11,4 milijona evrov prihodkov je močno prehitela preostale vinarje.

Na drugem mestu po prihodkih so vinarji Radgonskih Goric, lani so imeli 9,8 milijona evrov prihodkov, tretji na lestvici je P&F Jeruzalem, kjer so imeli lani 9,4 milijona evrov prihodkov.

Zadružništvo in strateška usmeritev v izvoz Po količini pridelka, prihodkih in vrednosti izvoženega slovenskega vina je vinska klet Goriška brda največja v državi že zadnjih nekaj let.

"Smo eni redkih, ki nam je uspelo ohraniti klasično zadružništvo in s tem 400 vinogradniških družin s skoraj enakim številom vinogradov kot ob ustanovitvi. Strateško smo se usmerili v izvoz. Leta 2014 smo imeli 40 odstotkov prihodkov od izvoza, v tujini pa dosegamo tudi višje povprečne cene," je uspeh pojasnil direktor podjetja Silvan Peršolja.

Kdor ni zadovoljen z letošnjo letino, se lahko vpraša, ali je dober vinogradnik Največ izvažajo v ZDA, predvsem sivi pinot, veliko na Kitajsko, kamor gre rdeče vino, del pa izvozijo tudi na japonski trg, kjer imajo kataloško prodajo in sta količinsko rdeče in belo vino izenačeni. Tudi za leto 2015 pričakujejo dobre rezultate. Kot pravi Peršolja, so po dveh količinsko slabih letinah tokrat zadovoljni. "Kdor letos ni bil zadovoljen s pridelkom, je gotovo sam naredil kakšne napake in se mora vprašati, ali je dovolj dober vinogradnik," je dodal.

Od petega mesta precej nižji prihodki vinarjev Četrta po prihodkih v lanskem letu je bila klet Vinakoper, kjer so imeli lani 7,9 milijona evrov prihodkov.

Na lestvici prvih desetih vinarjev Koprčanom sledijo Agroind Vipava 1894, Ptujska klet, Zlati grič, Amoz, Slovin International A ter Marko Cvelbar, s.p. Našteti so imeli lani med 3,6 in 1,3 milijona evrov prihodkov.

Prvih deset vinarjev z največjo prodajo Sommelierja Ivana Peršolje lestvica ne preseneča. Prosili smo ga za kratek komentar prvih desetih.

1. Vinska klet Goriška Brda: "Dela strateško in z jasnimi cilji že kar nekaj let, kar se pozna pri pridelavi in prodaji. Imajo širok izbor vin, od čisto nežnih, nizkoalkoholnih do zelo bogatih, strukturnih vin. Ogromno vlagajo v tehnologijo, znanje in promocijo. Imajo veliko aktivnosti na trgu in v kleti. Na to se odziva tudi svetovna trgovina."

2. Radgonske Gorice: "Imajo standardni program, ki ga lepo dopolnjujejo, na trgu so ves čas aktivni in to je pričakovan rezultat."

3. P&F Jeruzalem: "Začeli so z zelo nizkega položaja, v zadnjem času pa vlagajo veliko sredstev v marketing, kar je vidno pri rezultatih zadnjih dveh let. Imajo tudi zelo dobre argumente od enologa do vodstva in kadrov. So zelo aktivni, vsak trenutek pripravljeni priti nasproti in sodelovati. Veliko tudi izvažajo."

4. Vinakoper: "Imajo stabilno poslovanje. Programi so zelo preverjeni, odkar je prišel enolog Boštjan Zidar ubirajo nove smeri, veliko delajo tudi za penine in naraščajoči rezultati me ne čudijo."

5. Agroind Vipava 1894: "V prihodkih se izražajo težave, ki jih je v zadnjem času imela klet z menjavo lastnikov in negotovim položajem. Bolj kot z vini in prodajo so se ukvarjali s poslovanjem. Imajo nekatera res odlična vina. Videli bomo, kako bo s tem letnikom in kako se bodo predstavljali na trgu. Tudi oni imajo v kleti dobrega mladega in zagnanega enologa, zato jim za kakovost ni treba skrbeti. Zanje je v tem trenutku pomembnejše pozicioniranje na trgu."

6. Zlati grič: "Ima standardno ponudbo s standardno kakovostjo in tudi prihodki so v zadnjih treh letih na podobni ravni."

7. Amoz in 8. Slovin International A: Sogovornik ne pozna teh podjetij. Po uradnih podatkih iz sodnega registra je podjetje Amoz v lasti vinogradništva Senekovič oz. Milana Senekoviča iz Goriških brd. Slovin International A je podjetje, ki je v lasti na lestvici prvouvrščene Vinske kleti Dobrovo oz. Goriška brda.

9. Ptujska klet: "Ima standardni položaj in visok ugled. Vprašanje je, koliko surovin so letos dobili v klet, a zanje se nam ni treba bati. Tudi strokovno so močno podkovani in upam, da lastniške spremembe v povezavi s Perutnino Ptuj ne bodo vplivale na poslovanje. Klet ima dolgoročne cilje in mislim, da ne bodo imeli težav."

10. Marko Cvelbar s.p.: "Zelo me veseli, da so kot zasebniki z lepimi prihodki tako visoko. Enako velja za Isteniča, ki je na 14. mestu lestvice. Imamo veliko zasebnikov, ki delajo čudovita vina, na primer Simčič, Šturm, Ščurek, Prus, Protner in številni drugi.

Martinovanja in številne pokušine mladega vina Čas martinovanj je za vse, ki se ukvarjajo z vinom, še posebej prazničen. Sommelier Gašper Čarman pravi, da bi moral vsak pravi sommelier imeti martinovo za enega največjih slovenskih praznikov. Poleg božiča zanj to zagotovo tudi je.

V tem času vinske kleti skoraj brez izjeme prirejajo različne dogodke in pokušine.

Kakšen je namen pokušin vina Kot nam je povedal Ivan Peršolja, je včasih na martinovo sosed na preizkušnjo svojega vina povabil soseda. "Če sam prideš v svojo klet, ne opaziš, ali je kaj narobe, če prideš drugam, pa to vidiš takoj," je pojasnil Peršolja.

Namen današnjih pokušin v svojem bistvu ostaja enak. Vinarji jih organizirajo z dobrim namenom v smislu promocije in tudi pridobivanja povratnih informacij potrošnikov. Zdaj je namreč vino v takšni fazi, da se ga da s tehnologijo še popravljati.

Jeseni močno povečanje povpraševanja po rdečih sortah Gašper Čarman, tudi lastnik spletne trgovine s pestro izbiro vin, pravi, da se od jeseni do sredine decembra močno poveča prodaja rdečih vin, predvsem cabernet sauvignona.

Zadnje čase prodajo tudi zelo veliko tujih vin, saj ljudje radi raziskujejo nova vina iz pripravljenega nabora svetovnih vin. Cene teh vin se gibljejo od štirih do desetih evrov. Od 15. decembra do novega leta se najbolj prodajajo peneča vina, od slovenskih penin do šampanjcev in italijanskih penečih vin.