Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
15. 4. 2024,
7.00

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Vsebino omogoča ARAG

Natisni članek

delavec delodajalec dopust advertorial pravnik ARAG

Ponedeljek, 15. 4. 2024, 7.00

1 mesec, 1 teden

ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE

Izraba letnega dopusta: pravice in dolžnosti delodajalca in delavca

Vsebino omogoča ARAG

Dopust je ena od osnovnih pravic zaposlenega, osnova za zagotavljanje dobrega počutja delavcev, čas za počitek, regeneracijo, osebni razvoj in preživljanje časa z družino in s prijatelji. Ko gre za letni dopust, obstajajo pravila in dolžnosti tako na ravni zaposlenih kot tudi delodajalcev. Kako ga imamo pravico koristiti, kako je z izrabo letnega dopusta začasa porodniškega dopusta in kako v primeru bolniške? Koliko nam ga sploh pripada? Kako naj zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede koriščenja dopusta? Odgovarjamo na nekaj najpogostejših napak v zvezi z izrabo dopusta.

Letni dopust je namenjen počitku, pridobitvi distance in oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja.  | Foto: Shutterstock Letni dopust je namenjen počitku, pridobitvi distance in oddihu ter skrbi za učinkovito zaščito delavčeve varnosti in zdravja. Foto: Shutterstock

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa osnovna pravila o koriščenju letnega dopusta, podrobneje in konkretneje pa jih lahko opredeljujeta tudi kolektivna pogodba in pravilnik o izrabi letnega dopusta pri posameznem delodajalcu.

Do kdaj mora delodajalec obvestiti delavca o tem, koliko dopusta mu pripada?

Delodajalec mora vsakemu delavcu vsako leto posebej odmeriti, koliko dopusta mu pripada v posameznem koledarskem letu, to pa mora storiti najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu in ga o tem obvestiti. Če delodajalec z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi po tem datumu, je primerno, da delavca o trajanju letnega dopusta v prvem koledarskem letu zaposlitve obvesti ob sklenitvi delovnega razmerja.

Pravici do letnega dopusta se delavec ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Minimalna količina letnega dopusta

ZDR-1 zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Delavec, ki je zaposlen celotno koledarsko leto, ima pravico do celotnega letnega dopusta. V primeru, da delavec ni zaposlen celotno koledarsko leto, mu v skladu z določbo prvega odstavka 161. člena ZDR-1 pripada sorazmerni del letnega dopusta glede na trajanje zaposlitve v koledarskem letu pri delodajalcu, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Način izrabe letnega dopusta

Pri načinu izrabe dopusta sta tako delavec kot delodajalec dolžna na eni strani upoštevati potrebe delavca in na drugi strani potrebe delodajalca oziroma delovnega procesa. Prav tako je pomembno, da delodajalec poskrbi za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

Kdaj lahko delavec izrabi letni dopust? Letni dopust delavec izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevajoč njegove družinske obveznosti (prvi odstavek 163. člena ZDR-1). Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZDR-1 pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec mu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

plaža, dopust, morje, mobitel | Foto: Shutterstock Foto: Shutterstock

Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta. Delavec je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta, preostanek letnega dopusta pa (če se za prenos dogovori z delodajalcem) do 30. junija naslednjega leta (tretji odstavek 162. člena ZDR-1), sicer velja pravilo, da je delodajalec dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta.

Delavec, ki med letom sklene delovno razmerje in ima v prvem letu krajše obdobje zaposlitve, s tem pa v tem koledarskem letu pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, lahko v naslednjem koledarskem letu izrabi celotni letni dopust že na začetku tega koledarskega leta (bodisi celotni letni dopust, če bo zaposlen celotno koledarsko leto, bodisi sorazmerni del, če ne bo zaposlen celotno koledarsko leto pri tem delodajalcu). V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je treba način izrabe letnega dopusta določiti v pogodbi o zaposlitvi (31. člen ZDR-1).

Dogovor in prilagajanje

Gledano v celoti ne delavec ne delodajalec ne moreta povsem samovoljno določati, kdaj bo zaposleni izrabil letni dopust. Pri tem se morata dogovarjati in tudi prilagajati. Delavec mora pri izrabi letnega dopusta upoštevati potrebe delovnega procesa, kar pa delodajalcu ne daje pravice odrejati, kdaj bo delavec izrabil svoj dopust. Posamezno prošnjo za izrabo dopusta lahko le zavrne, pri čemer je treba možnost razlagati restriktivno kot izjemo in ne kot pravilo. Prav tako je delodajalec dolžan spoštovati možnosti za počitek in rekreacijo delavca, njegove družinske obveznosti in morebitne šolske počitnice šoloobveznih otrok.

Delodajalec lahko zaradi uresničitve potreb delovnega procesa prav tako določi tudi kolektivni dopust, ki ga mora vnaprej predvideti in med katerim ne sme omejiti ali negirati pravice zaposlenega do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani. Ob tem mora delodajalec delavcu prav tako omogočiti tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti.

Kako je v primeru porodniškega dopusta, bolniške odsotnosti, nege za otroka?

Če delavec v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstva otroka letnega dopusta ni mogel izrabiti, ga lahko izrabi do 31. decembra naslednjega leta (četrti odstavek 162. člena ZDR-1).

Glede na to, da so primeri nezmožnosti izrabe letnega dopusta v referenčnem obdobju ali v obdobju za prenos v praksi različni, je treba vprašanje, ali je imel delavec dejansko možnost izrabiti letni dopust v referenčnem obdobju in/ali obdobju za prenos, presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera posebej.

arag, počitnice | Foto:

Kršitve pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom

Kljub jasnim definicijam glede letnega dopusta se dogajajo primeri kršitev pravic zaposlenih v zvezi z letnim dopustom. Te se največkrat nanašajo na (pravočasnost) odmere letnega dopusta in na to, ali je bil odmerjen ustrezno, pojavljajo pa se tudi kršitve enostranskega odrejanja izrabe letnega dopusta s strani delodajalca oziroma nadrejenih in vodij, kar je zakonsko prepovedano.

Kako naj zaposleni ravna, če delodajalec ne upošteva njegovih pravic glede koriščenja dopusta?

Za vsa vprašanja glede pravic in dolžnosti glede letnega dopusta ter potencialnih kršitev, vezanih na izrabo letnega dopusta, so vam na voljo v Zavarovalnici ARAG, kjer vam po ugodni ceni nudijo zavarovanje pravne zaščite.

Tematika, o kateri se govori (pre)malo

Zavarovanje pravne zaščite praviloma sodi med tematike, o katerih se premalo govori, in med vsebine, ki so mnogim neznane. A situacij, ko bi potrebovali odvetnika ali različne oblike pravne pomoči in zaščite, je veliko in so razširjene na vsa področja našega življenja in vsakdana – družino, promet, nepremičnine in službo

Ste kdaj pomislili na situacije, ko bi potrebovali odvetnika in pravno pomoč na delovnem mestu? Lahko se zgodi, da vas delodajalec neupravičeno odpusti, vam zniža plačo ali je sploh ne izplača, ne izplača regresa, vam ne plačuje prispevkov, nad vami izvaja mobing ali krši vaše pravice glede izrabe letnega dopusta. Zakaj ne bi svojih pravic tudi vi zavarovali?

Pravne zaščite praviloma ne potrebujemo razen takrat, ko jo. Če ne že prej, takrat spoznamo, da si odvetniških in drugih sodnih stroškov ne moremo privoščiti vsi. Dobro je, če na potencialne situacije pomislimo že vnaprej. S sklenitvijo zavarovanja pravne zaščite boste poskrbeli za svojo pravno (in finančno) varnost.

Na koga pa se obrniti na področju zavarovanja pravne zaščite, se vprašate. Za tovrstne primere poskrbi ARAG, ena od treh največjih zavarovalnic na področju zavarovanja pravne zaščite na svetu. Sklenite zavarovanje pravne zaščite še danes in dovolite, da ARAG prevzame tveganje visokih odvetniških in sodnih stroškov namesto vas!

ARAG | Foto:

Vaše prednosti z zavarovanjem pravne zaščite

ARAG je v Sloveniji prisoten od leta 2004 in ima danes široko mrežo odličnih odvetnikov, zavarovalcem pa omogočajo uresničitev največje pravne varnosti.

In kakšne so prednosti zavarovanja pravne zaščite? Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG boste pridobili možnost nasveta odvetnika enkrat mesečno. Plačali boste minimalno mesečno premijo za vse družinske člane in se tako izognili visokim sodnim in odvetniškim stroškom. Imeli boste krite tudi stroške nasprotne strani v primeru, da na sodišču izgubite. Zavarovanje lahko uporabite tako v Sloveniji kot tudi v Evropi.

Z zavarovanjem pravne zaščite pri zavarovalnici ARAG obenem pridobite dostop do spletnega nabora dokumentov. V primeru spora vam priporočijo odvetnika, lahko pa v dogovoru z njimi izberete tudi svojega.

Zavarovanje pravne zaščite krije stroške, ki nastanejo v primeru sodnih in izvensodnih postopkov, oziroma, povedano drugače, zavarovalnica ARAG bo krila naslednje stroške:

  • odvetniške stroške,
  • stroške od sodišča imenovanih izvedencev,
  • stroške prič in tolmačev,
  • dodatne materialne stroške (fotokopiranje ...),
  • sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino,
  • polog varščine do sto tisoč evrov,
  • potne stroške za sojenje v tujini,
  • stroške izvensodnih poravnav, mediacij,
  • s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani.

CENA: 12,59 evra/posameznika za paketa Varnost in Služba

Izberite in sklenite svoje zavarovanje v petih korakih.

ARAG | Foto:

Osebno, kot je osebno vaše življenje

Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje. Zato si lahko izberete tako zavarovanje, kot vam ustreza.

Paket Varnost je osnovni del zavarovanja pravne zaščite in je vedno vključen. Pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja. K paketu Varnost pa lahko poleg že omenjenega paketa Služba dodate naslednja področja:

Družina

Spori glede skrbništva, stikov in preživnine so lahko izjemno stresni. Zagotovite si, da bodo vsaj odvetniški in sodni stroški za vas skrb manj.

Nepremičnine

Lahko se zgodi, da boste imeli spor s sosedi (glede služnosti, hrupa itd.), da vam bo najemodajalec neupravičeno zvišal najemnino ali odpovedal najemno pogodbo. Ne dopustite, da bi takrat morali plačati visoke odvetniške in sodne stroške.

Promet

Pomislite na situacije, ko bi potrebovali pravno zaščito v prometu. Zelo verjetno je, da boste po prometni nesreči zahtevali odškodnino, imeli spor z zavarovalnico, dobili kazen za prehitro vožnjo ali pa boste zaradi povzročitve hujše prometne nesreče kazensko ovadeni.

PRIDOBITE VEČ INFORMACIJ

ARAG v Ljubljani Arag | Foto:

ARAG SE – podružnica Slovenija

Dunajska 63

1000 Ljubljana

Telefon: +386 (0)1 236 41 81

Elektronski naslov: info@arag.si

Ne spreglejte