Četrtek, 7. 3. 2019, 11.52
5 let, 9 mesecev
Hrvaški turizem se ohlaja, bodo Slovenci letos dopustovali ceneje?
Po več zaporednih rekordnih turističnih sezonah na Hrvaškem se zanimanje za Jadransko obalo letos zmanjšuje. Turističnim delavcem skrbi povzročata ohlajanje evropskega gospodarstva ter oživitev cenovno dostopnejših destinacij v Turčiji in Tuniziji.
Medtem ko je bila Hrvaška zadnja tri leta najhitreje rastoča turistična destinacija v Sredozemlju, se po poročanju hrvaških medijev zanimanje turistov za Jadransko obalo letos zmanjšuje. Prodaja aranžmajev za velikonočne praznike, ki je prvi pokazatelj uspešnosti poletne sezone, je slabša kot v preteklih letih, prav tako opažajo upad rezervacij. Najmočnejša gospodarska panoga naših sosedov bi se lahko znašla v škripcih.
Da je pred hrvaškim turizmom leto, polno izzivov, saj se bo morala država spoprijeti s konkurenčnimi destinacijami in vedno višjimi standardi v turizmu, je pred novo turistično sezono napovedal tudi hrvaški minister za turizem Gari Cappelli. Pričakovanja sicer ostajajo pozitivna, priznava pa, da jih čaka zelo zahtevna sezona. Hkrati napoveduje pripravo nove turistične strategije.
Minister Cappelli je še opozoril, da po dveh rekordnih sezonah hrvaški turizem ne more več računati na 20-odstotno rast turističnega prometa. Kljub temu pričakuje od eno- do triodstotno rast glede na lansko leto.
Raje manj turistov kot nižanje cen
Cappelli je prepričan, da se turističnih uspehov posamezne države ne sme ocenjevati le po številu prihodov turistov in prenočitev, ustvarjenem dobičku turističnih podjetij in ugledu države.
Medtem ko je bila Hrvaška zadnja tri leta najhitreje rastoča turistična destinacija v Sredozemlju, se po poročanju hrvaških medijev zanimanje turistov za Jadransko obalo letos zmanjšuje. Pojasnil je, da si Hrvaška ne želi množičnega turizma, temveč kakovostno ponudbo, ki pozitivno vpliva na celotno gospodarstvo. Nižanju cen oziroma cenovni vojni s konkurenco ni naklonjen, raje vidi za kakšen odstotek manj turistov.
Občutno več kapacitet, ki jih bo težko zapolniti
Hrvaški turistični poznavalci vzroke iščejo v ponovnem porastu zanimanja turistov za letovanje v Turčiji in Tuniziji. Ker je Italija znova zašla v recesijo, Nemčija pa se ji je le za las izognila, se bi to lahko odrazilo tudi v manjšem številu gostov iz teh dveh držav, ki so sicer tradicionalno med najštevilčnejšimi. Britanci imajo zaradi negotovosti glede brexita druge skrbi, zato še ne razmišljajo o poletnem dopustu.
Turisti se tudi zavedajo, da je Hrvaška v zadnjih letih občutno povečala svoje turistične kapacitete, zato čakajo z rezervacijami in upajo na nižanje cen. Najdražja namestitev je prazna namestitev, razmišljajo mnogi. Ponudniki nastanitev zato raje spustijo cene in tako v znižanje prisilijo tudi konkurenco.
Cene bi lahko najbolj spustili zasebni lastniki apartmajev, katerih ponudba se je v zadnjem vzponu hrvaškega turizma drastično povečala. Samo lani so na Hrvaškem registrirali 42 novih hotelov s skupno dva tisoč posteljami. Odprli so tudi 26 novih hostlov in 31 novih kampov.
Hrvaška po dveh rekordnih sezonah ne more več računati na 20-odstotno rast turističnih prihodkov. V nekaterih jadranskih regijah je bila že ob lanskem vrhuncu sezone vsaka tretja postelja nezasedena. Če preobrata v povpraševanju do konca marca ne bo, bi cene lahko spustili tudi nižje kategorizirani hoteli, napovedujejo poznavalci.
Prodaja "first minute" ponudb pri Relaxu celo boljša kot lani
V slovenski agenciji Relax turizem v prvih mesecih letošnjega leta opažajo porast rezervacij za hrvaški Jadran. Prodaja "first minute" paketov je bila celo za okoli sedem odstotkov večja kot lani.
V hrvaškem turizmu je zaposlenih 150 tisoč ljudi, od tega 59 tisoč v hotelskem sektorju. "Od hrvaških poslovnih partnerjev nismo prejeli še nobene akcijske ponudbe, ki bi lahko bila posledica dozdajšnje slabše prodaje aranžmajev na hrvaški obali. Trenutno sem na eni najpomembnejših turističnih borz na svetu ITB Berlin, kjer se bom sestal z vsemi hrvaškimi partnerji. Po koncu borze, ki je dober pokazatelj trendov za prihajajočo sezono, bomo vedeli bistveno več," pojasnjuje Jože Režonja, direktor agencije, specializirane za Jadran, ki na hrvaško obalo letno odpelje več kot sto tisoč Slovencev.
Ne pričakuje, da se bodo cene hotelskih namestitev na vrhuncu sezone (julij, avgust) znižale. "Morda so mogoče pocenitve v predsezoni ali posezoni, kar pa bistveno ne spreminja položaja slovenskih turistov, ki letujejo na Hrvaškem," pravi Režonja. Več kot 80 odstotkov Slovencev namreč na Hrvaškem letuje na vrhuncu sezone.
Dodaja, da so cene njihovih letošnjih paketov ostale enake lanskim.
Na Hrvaškem imajo 1,6 milijona turističnih postelj, med katerimi jih je 14 odstotkov v hotelih, 15 odstotkov v kampih, 29 odstotkov v nekomercialnih namestitvah in 38 odstotkov v gospodinjstvih. V hrvaškem turizmu je zaposlenih 150 tisoč ljudi, od tega 59 tisoč v hotelskem sektorju.
41