Francozi ali Čehi – kdo bo železničarjem rezal kruh?

Predvidoma do marca letos bo znano, ali bo hčerinsko podjetje Slovenskih železnic (SŽ) za tovorni promet dobilo novega tujega solastnika. 

V ožji krog kandidatov, ki bi z vplačilom svežega kapitala postala solastnika do 49 odstotkov podjetja SŽ-Tovorni promet, sta se uvrstila češki Energetski in industrijski holding (EPH) in francoske železnice (SNCF). 

To informacijo so nam potrdili viri blizu SŽ. Generalni direktor SŽ Dušan Mes nam je dejal le, da informacij pred končanim postopkom ne dajejo.

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic Foto: Bor Slana Zadnjo besedo pri odločitvi o izbiri ponudnika, ki bo v družbo SŽ-Tovorni promet vstopil z vplačilom dodatnega kapitala, bo imel Slovenski državni holding (SDH). 

"Odločitev o soglasju bo temeljila na vsebinsko utemeljenem predlogu poslovodstva in nadzornega sveta SŽ, lastni proučitvi podanega predloga in spremljajoče dokumentacije, izhajajoč pri tem iz sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb," so pojasnili na SDH, kjer formalni predlog SŽ pričakujejo do marca. 

Najprej so bili Avstrijci

Zgodba o izbiri strateškega partnerja družbe, ki je po kriteriju prihodkov najpomembnejša v poslovnem sistemu Slovenskih železnic (SŽ), traja že dve leti. Dolgo časa je veljalo, da so v prednosti avstrijske železnice (ÖBB).

V začetku leta 2016 je namreč z njimi vodstvo SŽ podpisalo pismo o nameri, ki je predvidelo, da bi Avstrijci postali solastniki SŽ-Tovornega prometa, SŽ pa njihove madžarske tovorne družbe. Podpis je časovno sovpadel z odločanjem države kot lastnika SŽ o novem mandatu Dušana Mesa, ki ga je kmalu zatem tudi dobil. 

Avstrijci so se do strateškega partnerstva s SŽ kmalu ohladili. Avgusta lani so iz ÖBB za Siol.net potrdili, da "bodo dali poudarek obstoječim poslovnim odnosom s SŽ". Tudi v SDH načinu povezovanja z Avstrijci niso bili pretirano naklonjeni. 

Kaj je odvrnilo Nemce, Ruse in Poljake

Po dvakratnem podaljšanju roka za zbiranje nezavezujočih ponudb so jih na SŽ lani poleti prejeli pet. Ob Čehih in Francozih, ki so se v postopek vključili zadnji, so jih oddali še poljske državne železnice (PKP), ruske železnice (RŽD) in nemški Hamburger Hafen und Logistik, ki upravlja pristanišče v tem nemškem mestu. 

Na koncu so na SŽ dobili le dve zavezujoči ponudbi. Preostale interesente naj bi najbolj zmotilo dejstvo, da si z 49-odstotnim deležem ne bi mogli zagotoviti vzvodov upravljanja v družbi.

Vprašanje je, ali katerega od kupcev niso odvrnili tudi tradicionalni močni železničarski sindikati. 

Spomnimo, da so si ti javno prizadevali in dosegli, da so bile ob pripravi strategije upravljanja državnega premoženja vse družbe iz poslovnega sistema SŽ uvrščene med strateške naložbe države, v katerih njen delež ne sme upasti pod 50 odstotkov, čeprav je sprva načrtovala prodajo tovornega prometa v celoti. 

Foto: Reuters

Francoski ponudnik je logistični velikan

Po trditvah naših virov trenutno najbolje kaže francoskemu SNCF, peti največji logistični družbi v Evropi, ki je v lasti države. 

Na ravni skupine zaposluje skoraj 250 tisoč ljudi, letno pa ustvari dobrih 27 milijard evrov prihodkov od prodaje. Upravlja francosko železniško omrežje, med drugim tudi hitro železnico TGV, kjer vlaki dosegajo hitrosti več kot tristo kilometrov na uro. 

Njegova hčerinska družba Fret SNCF je tretji največji prevoznik tovora v Evropi, 30 odstotkov prihodkov pa ustvari v tujih državah. Z lastniškim vstopom v SŽ-Tovorni promet bi vstopila na interesno območje nemških in avstrijskih železnic. 

Iz SNCF na naša vprašanja niso odgovorili. 

Eden najbogatejših Čehov

Drugi konkurent, češki EP Holding, ima v lasti za okrog 12 milijard evrov sredstev in naložb, največ s področja energetike. 

V zadnjih letih se širi na področje logistike. Njegovo podjetje EP Cargo, ustanovljeno za prevoz premoga iz rudnikov v lasti EPH, je leta 2016 sklenilo strateško partnerstvo s češkim prevoznikom Spedica Group.

Največji lastnik EP Holdinga je češki poslovnež Daniel Kretinsky. V zadnjih letih je iz lastništva izplačal svojega dolgoletnega partnerja: slovaško-češko finančno skupino J&T, ki obvladuje približno 13 odstotkov delnic Petrola, največje slovenske naftne družbe. 

Ali Čehi delajo v navezi s Kitajci?

Še v času, ko je bil Kretinsky pomemben solastnik J&T, je v lastništvo te skupine vstopila kitajska investicijska skupina CEFC. Dogovor o tem so podpisali v času obiska češkega predsednika Miloša Zemana v Pekingu. 

Največji lastnik EP Holdinga je češki poslovnež Daniel Kretinsky. Foto: EPH Kretinsky ima dolgoletne dobre poslovne odnose s Kitajci. Pred meseci se je potegoval za nakup češke tovarne avtobusov in železniških vozil Škoda Transportation, za katero se je malo pred tem zanimal največji kitajski proizvajalec železniških vozil CRRC. 

Kot je znano, so različna kitajska državna podjetja v zadnjih treh letih pri slovenski vladi izrazila interes za financiranje in gradnjo drugega tira Divača-Koper. Kitajska podjetja sicer pospešeno vlagajo v srednjeevropsko in balkansko cestno in železniško infrastrukturo. 

V EP Holdingu se na našo prošnjo za komentar niso odzvali.

Kaj o SŽ pravijo tuji analitiki

Poslovodstvo SŽ v zadnjih letih izpostavlja rast prihodkov in dobička, ki temelji na tovornem prometu. Toda državni upravljavci ocenjujejo, da bi lahko tovorni promet glede na intenzivno gospodarsko rast v regiji ustvarjal precej več prihodkov in dobička.

Enako ugotavljajo tudi analitiki iz nemške družbe Transcare, ki so za SŽ že lani pripravili analizo stanja v podjetju. Opozorili so celo, da se trendi poslovanja tovornega prometa poslabšujejo in da ima družba še velike rezerve pri prihodkih, ki jih ne izkorišča. 

Ena od njihovih ugotovitev (lani smo jih razkrili na Siol.net) je, da pri prevozu posameznih vagonskih pošiljk ustvarja enake prihodke kot švicarsko podjetje BLS Cargo, ki zaposluje desetkrat manj ljudi (121).

Kaj so strateški cilji v tovornem prometu

Tega se očitno zavedajo na SŽ, kjer so si v svojih dokumentih zadali naslednje strateške cilje: 

• rast obsega prevoza tovora na evropskih koridorjih: Mediteran RCF6, Baltik RCF5, 10. koridor Balkan,
• rast prihodkov in povečanje dobičkonosnosti,
• zmanjšanje stroškov in večja učinkovitost,
• dvig kakovosti storitev, razvoj novih produktov z dodano vrednostjo in povečanje zadovoljstva kupcev,
• posodobitev voznega parka,
• internacionalizacija poslovanja (Italija, Slovenija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška, BIH, Srbija, Makedonija, Romunija, Češka, Slovaška, Poljska),
• optimizacija in informatizacija poslovanja,
• razvoj logističnih terminalov,
• dokapitalizacija/strateško partnerstvo.

Foto: Žiga Ponikvar Leta 2016 je podjetje SŽ-Tovorni promet ustvarilo 197 milijonov evrov poslovnih prihodkov, pri čemer je imelo ob 60 milijonih evrov kapitala za 133 milijonov evrov finančnih obveznosti, večinoma dolgoročnih. 

V prvih osmih mesecih lanskega leta so SŽ prepeljale okrog 14 milijonov ton tovora, kar je približno 13 odstotkov več kot v istem obdobju lani.