Delniška terna za varčevalce v slovenskih pokojninskih skladih

Odločitev več deset tisoč varčevalcev v slovenskih pokojninskih skladih, da do zdaj zbrana sredstva pustijo v zajamčenih podskladih, nove premije pa vplačujejo v tvegane podsklade, se za zdaj kaže kot pravilna.

Podskladi, ki jih ponujajo že praktično vsi upravljavci pokojninskih skladov, so namreč v drugem četrtletju dosegali nadpovprečno visoke donose. Čeprav so zadnje mesece zaznamovala visoka nihanja tečajev delnic na borzah po vsem svetu, so bili njihovi donosi tudi enkrat višji od starih zajamčenih skladov.

Kaj je zajamčeni donos
Minimalni zajamčeni donos je letna stopnja donosnosti, za katero jamči izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja in je določena v pokojninskem načrtu. Znašati mora najmanj 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na dolgoročne državne obveznice, ki jo sicer predpišejo na ministrstvu za finance. Po podatkih Adriatic Slovenice je konec letošnjega marca donosnost slovenske desetletne obveznice znašala 1,3 odstotka. Če izvajalec v določenem obdobju z dejanskim donosom ne pokrije zajamčenega, mora razliko pokriti sam oziroma mora oblikovati ustrezne rezervacije.

Kako so se gibali donosi

Donosi vseh delniških podskladov so se od začetka aprila do konca junija gibali nad dvema odstotkoma. Po obračunu vseh stroškov in provizij je bil donos v povprečju 2,25-odstoten. Podskladi, ki so jih upravljavci poimenovali "drzni" in "dinamični", imajo sicer najmanj dve tretjini premoženja naloženega v delnicah in vzajemnih skladih. Zaradi tega so tudi najbolj tvegani.

Slabše, a še vedno bolje od zajamčenih, so se odrezali mešani podskladi. Njihovi donosi so se gibali od 0,95 odstotka (Zavarovalnica Triglav) do 4,04 odstotka (Generali), v povprečju pa so bili nekoliko pod dvema odstotkoma. Tudi naložbe podskladov, ki nosijo imena, kot so preudarni, umirjeni, zmerni in uravnoteženi, se med seboj močno razlikujejo. Nekateri imajo glavnino sredstev v delnicah, drugi v obveznicah.

Za primerjavo, donosi zajamčenih (pod)skladov, v katerih so do leta 2015 varčevali vsi zavarovanci, so se v drugem četrtletju gibali od 0,42 odstotka do 1,82 odstotka. V povprečju je bil njihov donos 1,05-odstoten.

Velika večina pustila denar v zajamčenem skladu

Kljub vsemu so se visoki donosi na osebnih računih zavarovancev bolj malo poznali. Velika večina, tudi mlajših, se je ob prehodu na nov način varčevanja odločila, da v podsklade brez zajamčenega donosa vplačuje le nove premije. Če so v letošnjem letu vanje vplačali nekaj sto evrov, so "zaslužili" dodatnih nekaj evrov.

Bistveno drugače bi bilo, če bi tvegali in v delniške oziroma mešane podsklade prenesli tudi vsa do zdaj zbrana sredstva. Zavarovanci imajo v povprečju na računu okoli 4.000 evrov, nekateri tudi več kot deset tisoč evrov. V tem primeru bi lahko v nekaj mesecih pridobili dodatnih sto evrov ali več. Toda le na kratki rok. 

Pri največji Modri zavarovalnici, ki varčevanje v skladih življenjskega cikla omogoča že od začetka lanskega leta, je imel delniški podsklad v drugem četrtletju letos resda višje donose od zajamčenega. Toda pred tem je v prvem četrtletju izgubil kar 2,75 odstotka vrednosti, tega padca pa mu še ni uspelo nadoknaditi. V zadnjem letu je položaj podoben. Njihovi zajamčeni (pod)skladi so dosegli bistveno višje donose.

Tri četrtine premij v bolj tvegane podsklade

Tudi upravljavci pokojninskih skladov potrjujejo, da je večina njihovih varčevalcev denar naložila v zajamčene (pod)sklade. Tako ob morebitnem (ponovnem) zlomu delniških trgov ne bodo utrpeli večjih izgub. "Naš sklad življenjskega cikla MKPS je imel konec junija za več kot 31 milijonov evrov zbranih sredstev, od tega je nekaj manj kot 70 odstotkov v zajamčenem podskladu," so povedali v Modri zavarovalnici.

Ugotavljajo še, da se informiranost in ozaveščenost zavarovancev o možnostih, ki jih ponuja varčevanje v skladih življenjskega cikla, povečuje. Razlog je uvedba skladov življenjskega cikla tudi pri preostalih izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so v preteklem polletju pospešeno obveščali zavarovance o tem načinu varčevanja.

"Ob koncu junija se je v dinamični sklad prelilo 38 odstotkov na novo vplačane premije, v uravnoteženi 36 odstotkov, v zajamčena sklada pa 26 odstotkov," so dejali v Prvi osebni zavarovalnici. Opažajo tudi prenose do zdaj privarčevanih sredstev, "čeprav zavarovancev k prenosom še nismo aktivno nagovarjali".

Ljudje vedno več vplačujejo sami 

Počasi, a zanesljivo se povečuje tudi obseg premij, ki jih več kot 350 tisoč zavarovancev redno vplačuje v drugi pokojninski steber. Po drastičnem znižanju v letih 2013 in 2014, ko so se zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju skorajda zaustavila vplačila za dodatno pokojnino javnih uslužbencev (sklad ZVPSJU), so se skupni prilivi v pokojninske sklade lani še okrepili. Zvišalo se je tako število varčevalcev, ki redno plačujejo premije, kot višina sredstev v upravljanju. Njihova raven se je povečala s 149 milijonov evrov na več kot 156 milijonov evrov, torej za pet odstotkov. 

Toda za to ne gre zahvala podjetjem, ki svoje zaposlene vključujejo v okviru kolektivnih načrtov, temveč posameznikom, ki varčujejo individualno. Število teh se je lani zvišalo z nekaj manj kot 12 tisoč na kar 18 tisoč, obseg njihovih letnih premij pa skoraj za tretjino, na 11 milijonov evrov.

Luksuzni hrvaški otok: gostje prišli, letovišče je ostalo zaprto

Težavam ni videti konca, nekaj dni pred začetkom se jim je podrl pomol #Rio2016

Država omejila izstope

Po drugi strani upravljavci pokojninskih skladov nimajo več toliko težav s predčasnimi dvigi sredstev. S tem ko se zmanjšuje obseg premoženja v upravljanju, so namreč nižje tudi njihove provizije. Še leta 2013 so zavarovanci, ki so se upokojili ali pa so izpolnjevali pogoje za izplačilo privarčevanih sredstev, dvignili za več kot 210 milijonov evrov. S tem so za kar 36 milijonov evrov presegli sveža vplačila premij.

Lani je bilo izplačil za "le" sto milijonov evrov, pa še tu je bila tretjina premoženja prenesena v sklade za rente. Izrednih izplačil je bilo medtem za 70 milijonov evrov, torej le 38 odstotkov tistih iz leta 2013. Drastično nižja izplačila sredstev sicer niso posledica večjega zaupanja v drugi pokojninski steber, ampak predvsem zakonskih sprememb, ki so močno omejile pogoje za izplačilo sredstev. 

Upravljavci pokojninskih skladov potrjujejo, da je izstopov manj.

Ne vedo več, kam bi varno vlagali

Kljub vsemu imajo zaradi razmer na finančnih trgih veliko težavo. Po zakonu morajo zavarovancem zagotavljati določeno raven zajamčenega donosa, zato imajo velik del naložb vložen v varnejše domače in tuje državne obveznice. Toda že pred časom se je pojavila ovira, ki jo stežka premagujejo. Nabor naložb, ki bi jim omogočal ustrezno donosnost, a zmerno tveganje, je zelo omejen.

"Zajamčena donosnost se je letos znižala, po naših pokojninskih načrtih z 1,94 odstotka v letu 2015 na 1,09 odstotka v letu 2016. Donos slovenskih desetletnih državnih obveznic je trenutno malo pod 0,8 odstotka, zato je treba kljub znižanju zajamčenega donosa za njegovo doseganje naložbe razpršiti tudi v skupine naložb z višjim tveganjem, kjer se pričakujejo višji donosi. Upravljavci in zavarovanci moramo zato za enako visok donos sprejeti višjo stopnjo tveganja," so pojasnili v Skupni.

Zajamčeni donosi vse nižji

Zgodovinsko nizke cene državnih obveznic na finančnih trgih so slaba novica tudi za zavarovance. S tem, ko pada vrednost slovenske dolgoročne obveznice oziroma se ta ohranja na nizki ravni, se z zamikom znižuje tudi zajamčeni donos. Ta je pred nekaj leti pri nekaterih krepko presegal dva odstotka letno, zdaj pa se približuje enemu odstotku.