Četrtek, 2. 8. 2018, 13.21
6 let, 3 mesece
"Za vsak razpis je vnaprej dogovorjeno, koga bodo zaposlili"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
28
S trga dela zadnje mesece prihajajo razveseljive novice, da se brezposelnost vztrajno zmanjšuje. A če si eden izmed tistih 75 tisoč, ki so na zavodu, te taka novica ne razveseli, pravi Nastja, ki s svojo izobrazbo iz biotehnologije počasi izgublja upanje. Razočarana je tudi vzgojiteljica Kaja, ki si je začasno delo našla v prodaji.
Kljub vztrajnemu nižanju brezposelnosti, ki je že padla na raven pred letom 2009, na borzi dela še vedno ostaja skoraj 75 tisoč ljudi.
Če so bili še pred nekaj leti v največji stiski mladi do 30 let, so danes najtežje zaposljivi starejši od 50 let. Teh je med vsemi brezposelnimi več kot 40 odstotkov, medtem ko je mladih do 29 let 18 odstotkov.
Vseeno številni mladi opozarjajo, da se morajo prepogosto zadovoljiti z delom, ki ne ustreza njihovi izobrazbi.
Vzgojiteljica, ki začasno dela kot trgovka
Pogovarjali smo se z mlado vzgojiteljico, ki ima končano srednjo vzgojiteljsko šolo in je tik pred tem, da konča tudi visokošolski program za predšolsko vzgojo, opravljen ima tudi strokovni izpit, za seboj ima dve leti delovne dobe, vsega skupaj pa pet let delovnih izkušenj v vrtcu. Zdaj že eno leto intenzivno išče delo v vrtcu, začasno pa dela v trgovini.
"Nobeno delo mi ni pod častjo. Tudi ne bom rekla, da služb ni. Če potrebuješ denar, boš vedno našel neko delo. A delo z otroki mi toliko pomeni, da bi to res rada delala," pravi Kaja, ki že od lanskega avgusta išče delo v predšolski vzgoji.
Veliko razpisov je fiktivnih
"Razpisov med letom ni prav veliko, nekaj več jih je zdaj v poletnih mesecih. Prijavila sem se na vse v svoji okolici, zdaj čakam, ali bo kakšen odziv," razlaga. Dodaja, da delo išče tudi proaktivno in kliče v vrtce, kjer je že delala.
Ob tem pove, da je za ogromno teh razpisov delovno mesto že vnaprej dogovorjeno. "Ko sem kot študentka delala v Kranjskih vrtcih, je bilo za čisto vsak objavljen razpis že vnaprej dogovorjeno, koga bodo zaposlili."
Za ogromno razpisov je delovno mesto že vnaprej dogovorjeno, razlaga Kaja.
Možnost ji je vzel program Prva zaposlitev
Kot dodaja, je takrat sama iz tega sistema izpadla, ker še ni imela opravljenega strokovnega izpita. Zdaj, ko ga ima, pa delodajalci zaradi programa Prva zaposlitev prednost dajo tistim brez izpita. "Tako sem dvakrat padla mimo," razlaga Kaja.
"Zagotovo izgubiš upanje. Voljo mi sicer vlivajo otroci, to delo imam tako rada. Za zdaj stik z njim ohranjam tako, da opravljam zasebno varstvo," pravi 26-letna Kaja, ki se vse bolj nagiba k temu, da bi tudi uradno doma odprla zasebno varstvo. "Druge rešitve trenutno ne vidim."
Konkurenca med vzgojiteljicami je po njeni izkušnji kar velika, predvsem pa jo jezi, da je že ob tako velikem številu vzgojiteljic s srednješolsko in višješolsko izobrazbo na trgu vse več tistih, ki delajo prekvalifikacijo za vzgojiteljico. "Ni nobenega nadzora ter usklajevanja med vpisnimi mesti in potrebami na trgu."
Delodajalci so junija zavodu za zaposlovanje sporočili skoraj 13.500 prostih delovnih mest, in sicer največ za:
- preprosta dela v predelovalni dejavnosti,
- voznike tovornjakov in tlačilcev,
- čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike,
- zidarje,
- varilce,
- natakarje,
- prodajalce,
- orodjarje,
- predmetne učitelje,
- delavce za preprosta dela.
"Prej je vse super, šola ti gre odlično, ko pa končaš in prideš na trg dela, se počutiš, kot da nič ne znaš in da si nesposoben."
Povabijo na razgovor, naložijo nalogo, potem pa ne pošljejo niti zavrnitve
Svojo izkušnjo iskanja zaposlitve je delila tudi 27-letna biotehnologinja Nastja, ki je po skoraj letu dni našla zaposlitev, a zgolj za pol leta. Zdaj je ponovno na borzi dela.
"Pošlješ ogromno prošenj, še šteješ jih ne več, odgovor pa dobiš komaj kakšen. Pri službi, ki sem jo po dolgem iskanju dobila, sem po tem, ko sem poslala prošnjo, še klicala tja in mogoče je to učinkovalo," razlaga Nastja.
Dodaja, da jo iskanje službe počasi "ubija", predvsem se ji vse skupaj sesuje, ko jo povabijo na razgovor, potem še v drugi krog, dobi neko nalogo in jo reši, potem pa ni nobenega odziva več.
"Ko prideš na trg dela, se počutiš, kot da nič ne znaš"
Vse bolj se sprašuje, zakaj se ni odločila za študij oziroma izobrazbo, s katero bi bila bolj zaposljiva. Delovnih mest za biotehnologe namreč ni prav veliko, ker pa je področje precej široko, se prijavi tudi na delovna mesta, ki so vsaj malo povezana z njenim znanjem.
"Prej je vse super, v šoli ti gre odlično, ko končaš in prideš na trg dela, pa se počutiš, kot da nič ne znaš in si nesposoben," razlaga Nastja, ki je ob tem kritična tudi do šolskega sistema.
"Pri nas med študijem ni bilo niti ene ure praske v podjetju, kolikor si se pač sam angažiral. A študijske obveznosti ti nekako ne dopuščajo, da bi opravljal konkretno študentsko delo, saj tudi delodajalci od študentov vse bolj pričakujejo, da delajo vsak dan."
28