Četrtek, 12. 7. 2018, 14.34
5 let, 9 mesecev
Kakšna prihodnost zaposlovanja čaka milenijce?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Do leta 2020 bodo milenijci pomenili več kot tretjino globalnega kadra. Raziskava Skupine ManpowerGroup, ki je zajela 19 tisoč milenijcev med 20 in 34 let ter več kot 1.500 vodij kadrovskih služb v 25 državah, se je ukvarjala z zaposlitvenimi možnostmi v prihodnosti.
Skupina ManpowerGroup je opravila raziskavo o karierah milenijcev in viziji 2020, ki razkriva dejstva, številke in praktične nasvete strokovnjakov na področju zaposlovanja. Anketirane so vprašali, kaj iščejo pri zaposlitvi, h katerim razvojnim priložnostim stremijo in kaj bi jih prepričalo, da ostanejo pri delodajalcu.
"Delodajalci vse pogosteje iščejo kader s specifičnim znanjem"
"Kader bo vse pogosteje potreboval nove veščine, če bodo želeli ostati zaposljivi za delovna mesta, ki ji morda sploh še ne poznamo," poudarja tudi Nebojša Biškup, regionalni vodja ManpowerGroup za Slovenijo in Hrvaško.
"Tako kot se spreminjajo oblike zaposlovanja, se spreminjajo tudi zahteve delodajalcev, ki vse pogosteje iščejo kader z zelo specifičnim znanjem, kompetencami in izkušnjami. Podatki minulih ManpowerGroup raziskav kažejo, da v globalnem merilu kar 40 odstotkov delodajalcev ne more najti kadra s potrebnimi kompetencami in po lokalnih izkušnjah lahko predvidevamo, da podoben odstotek velja tudi za Slovenijo."
- Milenijci se pripravljajo na karierne ultramaratone, saj se zavedajo, da bodo delali dlje kot generacije pred njimi. Na globalni ravni jih več kot polovica pričakuje, da bodo delali tudi po 65. letu starosti, 27 odstotkov po 70. letu in 12 odstotkov jih meni, da bodo verjetno delali do konca svojega življenja.
- Milenijci delajo vsaj toliko, če ne še več, kot prejšnje generacije. 73 odstotkov jih pravi, da delajo več kot 40 ur na teden, in skoraj četrtina več kot 50 ur.
- -84 odstotkov milenijcev si na karierni poti vzame daljše premore (dlje od štirih tednov). Karierni valovi tako nadomeščajo karierno lestvico prejšnjih generacij.
- Milenijci so v prihodnosti odprti za netradicionalne oblike zaposlitve.
- Kar 93 odstotkov milenijcev si želi vseživljenjskega učenja in je pripravljenih vložiti svoj čas in denar v nadaljnje izobraževanje.
Milenijci so o prihodnosti svoje zaposlitve optimistični
Raziskava je pokazala, da je kar dve tretjini milenijcev optimističnih o svoji karieri. Pri tam pa se pojavljajo razlike med različnimi svetovnimi regijami, saj so v Mehiki, Švici, Nemčiji in na Kitajskem bolj optimistični za svojo karierno prihodnost kot na Japonskem, v Grčiji in Italiji.
Foto: ManPowerGroup
Milenijci so potrdili pričakovanja, da bodo v svojem življenju delali več in dlje kot generacije pred njimi. Pričakujejo, da bodo delali tudi po 65. letu starosti. V valu odločitev, kje in kako bodo delali, pa milenijci dajejo prednost plači, varnosti, prostemu času in dobremu ozračju v kolektivu.
Foto: ManPowerGroup
Učenje na delovnem mestu ostaja ključen dejavnik
Milenijci si želijo varne redne zaposlitve, a se zavedajo, da je njihov karierni uspeh odvisen od učljivosti. Zato si kar 93 odstotkov milenijcev želi vseživljenjskega učenja, prav tako pa so pripravljeni čas in denar vložiti v pridobivanje dodatnih kompetenc. Intelektualna radovednost in želja po novih izzivih tako ostajata na visokem mestu, še kaže raziskava.
Foto: ManPowerGroup
''Čas je, da podjetja ponovno razmislijo o svojih kadrovskih praksah. Delodajalci morajo poskrbeti, da podjetja naredijo privlačnejša za delo in ob tem vključujejo procese izobraževanja in učenje ob delu. Prisluhniti morajo apetitom talentiranih posameznikov in jim tako ponudijo nove priložnosti,'' ob sklepni raziskavi poudarja Biškup.
Foto: ManPowerGroup
Delodajalci naj premislijo o večji prilagodljivosti delovnega časa
Prav tako se strinja, da bodo morali delodajalci tudi v nadaljevanju premisliti o bolj prilagodljivem delovnem času za svoje zaposlene in o daljših premorih od dela. Kar 84 odstotkov jih predvideva, da si bodo vzeli daljše premore na karierni poti, kar potrjuje, da karierni valovi nadomeščajo karierno lestvico prejšnjih generacij.
Ženske načrtujejo, da si bodo vzele več časa za skrb za druge – otroke, starejše sorodnike, partnerje in celo za prostovoljstvo. V nasprotju z njimi pa imajo moški drugačne prioritete, ki so vezane na skrb zase in sprostitev. Daljši premor je definiran kot odsotnost od dela več kot štiri tedne zaporedoma. Vzeli bi si torej odmor, daljši od dopustniškega obdobja.
Foto: ManPowerGroup
V raziskavi je ManpowerGroup pooblastil svetovalno agencijo Reputation Leaders za izvedbo kvantitativne globalne študije, ki je vključevala 19 tisoč zaposlenih milenijcev in 1.500 vodij kadrovske službe v 25 državah, da bi razumeli, kaj generacija Y želi zdaj in kaj pričakuje od prihodnosti ter tako pomagati posameznikom in organizacijam uspeti v tem novem svetu dela.
Milenijci so bili prepoznani kot posamezniki, rojeni v letih 1982‒1996 in stari od 20 do 34 let. Populacija je vključevala neodvisen vzorec 11 tisoč zaposlenih milenijcev z enakomerno vključitvijo predstavnikov različnih starosti in spola iz 18 držav, ki predstavljajo vse regije. Anketiranih je bilo tudi več kot osem tisoč milenijskih sodelavcev ManpowerGroupa in 1.500 vodij kadrovskih služb v 25 državah. Pogovor z obema skupinama je razkril, kakšen je vidik tako zaposlovalcev kot zaposlenih.
Terensko delo je potekalo od februarja do aprila 2016. Sodelovale so naslednje države: Argentina, Avstrija, Avstralija, Belgija, Brazilija, Bolgarija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Grčija, Indija, Italija, Japonska, Malezija, Mehika, Nizozemska, Norveška, Paragvaj, Singapur, Srbija, Španija, Švica, Združeno kraljestvo in Združene države.
