Bi bili zaradi krajšega delovnika bolj učinkoviti?

Nepremagljivi uspeh – tako je Andrew Barnes, direktor pravne svetovalnice za oporoke iz Nove Zelandije Perpetual Guardian, ocenil učinke osemtedenskega preizkusnega obdobja, v katerem so svojim približno 200 sodelavcem skrajšali delovni teden na štiri dni, plač ter drugih ugodnosti in določil delovnega razmerja pa niso spreminjali.

Ni pomembno delati več, pomembno je delati bolje

Uspeh tega preizkusa novozelandski strokovnjaki vidijo tudi v tem, ker so ta preizkus skrbno in dosledno načrtovali vsi zaposleni. Ker so vedeli, da bodo imeli za enako delo na voljo manj časa, so optimizirali delovne procese (avtomatizirali so opravke, ki so jih prej delali ročno), odpravili časovno neproduktivne prakse in uvedli druge sistemske izboljšave s trajnim učinkom, ki so jim omogočile, da so v manj časa naredili ne le enako, temveč celo več.

Precej v nasprotju s prepričanjem mnogih delodajalcev, tudi pri nas, da se večja učinkovitost doseže le s podaljševanjem delovnega časa. Ne nazadnje sta tudi zadovoljstvo in zvestoba zaposlenih vrednoti, ki bi ju delodajalci morali ceniti in si prizadevati za njiju.

Krajši delovni čas prinaša več zadovoljstva ne le na delovnem mestu temveč tudi v zasebnem življenju - predvsem zaradi več možnosti kakovostnega preživljanja časa v družinskem krogu.

Več zadovoljstva v službi prinaša tudi več zadovoljstva doma

Barnes je ugotovil, da je storilnost zaposlenih kljub enemu prostemu dnevu v tednu več porasla za 20 odstotkov, zadovoljstvo zaposlenih, ki ga sicer ni mogoče ovrednotiti s številkami, pa se je zagotovo okrepilo še veliko bolj.

Profesor Jarrod Haar z tehnološke univerze v Aucklandu, ki je spremljal učinke skrajšanega delovnega tedna v omenjenem podjetju, je ugotovil, da se zadovoljstvo zaposlenih ni okrepilo le na delovnem mestu in v povezavi s službo, temveč tudi v domačem okolju in v njihovem zasebnem življenju.

Izognimo se južnokorejskim in grškim slabostim

Če se kakšen zagovornik dolgih delovnikov pritoži, da primer enega podjetja še ne more biti dokaz, da daljši delovni čas ne prinaša večje produktivnosti, si lahko ogledajo še številne druge primere na večjem vzorcu.

V Grčiji imajo enega od najdaljših delovnikov v Evropi, a so na lestvici produktivnosti kljub temu na samem dnu. Foto: Reuters

Kot so še zapisali v prispevku na spletnih straneh Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum), je Južna Koreja odličen primer: čeprav je v njihovi družbi dolg delovnik skoraj del družbene kulture, ostajajo kljub temu blizu dna lestvice produktivnosti dela, ki jo meri Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Tudi na naši celini najdemo podoben primer: Grčija ima enega od najdaljših delovnih tednov v Evropi, a kljub temu pristanejo na dnu omenjene lestvice, ki meri razmerje bruto domačega proizvoda in ur delovnega časa.

Na Japonskem si na različne načine prizadevajo, da bi zmanjšali število nadur, za katere ugotavljajo, da le niso tako učinkovite, kot bi si to želeli, Foto: Thinkstock

Konec službe, izklapljamo luči, pojdite domov!

Celo na Japonskem niso zadovoljni s svojim razmerjem produktivnosti in dolžine delovnega časa, zato tudi v deželi vzhajajočega sonca razmišljajo, kako se upreti prevladujoči kulturi zelo dolgega delovnega časa, ki ni sorazmerno produktiven.

Tako Japonci aktivno zavirajo nadure, zatekajo se tudi k nenavadnim ukrepom, kot je izklop luči ob koncu delovnega časa – vse z namenom, da bi zaposleni preživljali manj časa na svojih delovnih mestih, in v upanju, da bodo tisti čas, ko bodo v službi, ustvarili več.

Krajši delovni teden in/ali krajši delovni dan

Prizadevanja v smeri krajšanja delovnika ne zajemajo samo dodaten prosti dan med tednom, temveč tudi krajšanje števila delovnih ur na delovni dan. Tudi to že preizkušajo marsikje po svetu.

Tako so na Švedskem v nekaterih državnih službah in v oskrbi starejših preizkusili šesturni delovni dan in so prav tako opazili, da se je zaposlenim izboljšala kakovost življenja (predvsem zaradi več časa, ki so ga lahko preživeli s svojimi družinami), raven stresa pa se je zmanjšala.

Delodajalci, občine in države, pa so se morali spopasti z višjimi stroški, ker so za manjkajoči čas morali najeti nove (začasne) sodelavce. Ta preizkus se je zanje izkazal kot drag, a ne bi smeli spregledati, da so se tako vendarle odprla nova delovna mesta – četudi za omejen čas.

V službah, kjer je nujno zagotoviti stalno prisotnost, krajšanje delovnega časa nujno prinese tudi potrebo po novih zaposlitvah. Za delodajalce je to seveda strošek, a za mlade (in malo manj mlade) nova priložnost za zaposlitev. Foto: Thinkstock

Na Islandiji so zaznali same prednosti

Tudi v islandskem glavnem mestu Reykjavik so mestnim uslužbencem omogočili, da so si svoj delovni teden skrajšali za štiri ali pet ur.

Njihovi rezultati so bili spodbudnejši kot pri švedskem preizkusu: niso zaznali, da bi se količina opravljenega dela zmanjšala, kar pomeni, da ni bilo potrebe po dodatnih sodelavcih in da so stroški ostali nespremenjeni.

Pri zaposlenih pa so, kot je bilo mogoče pričakovati, opazili večjo stopnjo zadovoljstva na delu in z delom, hkrati pa se je zmanjšala tudi količina bolniških odsotnosti.

Zadovoljen, spočit, motiviran in pripaden sodelavec je najbolj učinkovit sodelavec. Foto: Thinkstock

Ponekod le ne bo šlo

Švedski in islandski poskus ponazarjata, da ni vsaka vrsta dela primerna za krajšanje delovnega časa, če želimo ohraniti stroškovno učinkovitost.

Na delovnih mestih, kot so zdravstvena oskrba, nega starejših, varnostne službe in druga, kjer je zahtevana stalna prisotnost, krajšanje delovnega časa neizogibno pomeni tudi nove zaposlitve.

Nekatera delovna mesta so veliko primernejša za krajšanje delovnega časa

Toda pri pisarniških službah krajšanje delovnega časa lahko prinese same dobre učinke. Kot je zapisal avtor prispevka na spletnih straneh Svetovnega gospodarskega foruma: kot da bi veljal Parkinsonov zakon, ki pravi, da se delo razširi na ves čas, ki je na voljo za njegov zaključek.

A to z druge strani pomeni, da bodo zaposleni v primeru, ko vedo, da imajo manj časa za zaključek nekega opravila (ker jim delodajalec omogoča, da imajo več časa zase), toliko bolj poskrbeli, da vse končajo pravočasno.

Izboljšanje učinkovitosti je lažje ustvariti z optimizacijo delovnih procesov kot pa z daljšanjem delovnega časa. Foto: Reuters

Ljudje nismo stroji ali računalniki

V Perpetual Guardianu razmišljajo, da bi štiridnevni delovni teden, ki se je med preizkusom dobro obnesel, postal stalnica. Pri tem niso edini: vedno več pozitivnih izkušenj med preizkusi skrajšanja delovnega časa počasi le opogumlja tudi zakonodajalce za premisleke o dopolnitvah delovne zakonodaje.  

Žal pa v praksi še vedno prevladujejo delodajalci, ki zmotno vidijo le neobstoječo linearno odvisnost med številom delovnih ur in dobro opravljenim delom. V svojo škodo in v škodo svojih zaposlenih pozabljajo, da utrujen in nezadovoljen sodelavec v 12 urah naredi manj in slabše kot zadovoljen sodelavec v sedmih urah, ker ljudje le nismo stroji, ki v dvojnem času dvakrat več prevrtimo tekoči trak, ali računalniki, ki bi v dvojnem času prežvečili dvakrat več ničel in enic.