Sreda, 12. 6. 2024, 15.06
1 teden
Umrla je Lynn Conway, teta iz ozadja računalniške industrije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Lynn Conway leta 2006, ko je bila stara 68 let.
V 87. letu starosti je v nedeljo, 9. junija, umrla ameriška računalniška inženirka Lynn Conway, je sporočila njena družina. Gre za osebo, za katero marsikdo še ni slišal, a je imela ključno vlogo pri razvoju in nastanku mikroprocesorjev za računalnike, pametne telefone ter druge naprave, ki jih danes uporabljamo tako rekoč vsak dan. Conwayeva, ki se je sicer rodila kot moški, je bila znana tudi po aktivizmu za pravice transspolnih oseb.
Čeprav ime Lynn Conway v svetu računalništva ni tako prepoznavno kot Bill Gates (Microsoft), Tim Berners-Lee (oče svetovnega spleta), Larry Page in Sergey Brin (ustanovitelja Googla), če naštejemo samo nekaj najslavnejših, gre za osebo, ki je v industriji pustila neizbrisljiv pečat ter pomembno vplivala na njen nadaljnji razvoj.
Conwayeva je v 70. letih prejšnjega stoletja med delom za podjetje Xerox PARC, nekdaj enega od velikanov svetovne računalniške industrije in pionirja na mnogih področjih, namreč razvijala ter tudi zasnovala novo tehnologijo, ki je ob izboljšanju zmogljivosti računalniških čipov omogočala hkrati pospešitev in pocenitev proizvodnje.
Bi računalniška industrija, kot jo poznamo danes, obstajala brez prispevkov Lynn Conway?
Skupaj z znanstvenikoma Ivanom Sutherlandom in Carverjem Meadom Conwayeva tako velja za utemeljiteljico tako imenovane integracije zelo velikega obsega (VLSI), kar je bil način za vgradnjo milijonov ali celo milijard tranzistorjev na samo en čip. Ta tehnika je v 80. letih prejšnjega stoletja postala standard tako proizvodnje kot izobraževanja na področju računalništva, bila pa je tudi temelj za kasnejši razvoj industrije polprevodnikov, kot jo poznamo danes.
Conwayeva je kasneje delala tudi za agencijo za napredne obrambne analize Združenih držav Amerike (Darpa), na koncu pa se je kot profesorica računalništva ustalila na univerzi ameriške zvezne države Michigan.
Skrivnost, ki jo je v sebi nosila več desetletij, stala pa je je tudi prve službe
Šele ob prelomu tisočletja je postalo javno znano dejstvo, da se je Lynn Conway leta 1938 rodila kot biološki moški, ki se je v svojem telesu že v otroštvu počutil kot dekle in kasneje kot ženska.
Conwayeva je še kot moški začela delati za ameriškega računalniškega velikana IBM, kjer je zelo uspešno sodelovala pri razvoju enega prvih superračunalnikov v zgodovini. Ko so v podjetju izvedeli, da se Conwayeva, ki je bila takrat še kot moški sicer poročena z žensko in imela dva otroka, pripravlja na spremembo spola, so jo odpustili. IBM se je Conwayevi za to uradno opravičil šele leta 2020.
Lynn Conway je bila za svoje prispevke na področju računalniške industrije nagrajena s številnimi priznanji, odlikovanji in častnimi doktorati.
Po spremembi spola leta 1968, po kateri so ji v skladu s takratno zakonodajo v ZDA prepovedali tudi stike z otrokoma, je Conwayeva z novim imenom kariero v računalniški industriji začela od začetka, pri tem pa je pred delodajalci skrivala podatek, da je bila rojena kot moški.
Da je v resnici transspolna oseba, je Conwayeva svojim najbližjim prijateljem in sodelavcem začela razkrivati šele leta 1999, torej več kot tri desetletja po spremembi spola, potem ko so to javno razkrili tudi nekateri najbolj brani ameriški mediji, pa je Conwayeva postala ena najglasnejših in najprepoznavnejših aktivistk za pravice transspolnih oseb v ZDA.
