Lia Bordon: Družina je njeno spremembo spola sprejela #Spotkast

Moja tokratna gostja je Lia Bordon – krizna menedžerka, predavateljica, LGBT osebnost leta 2023, trenutno v sklopu doktorskega študija raziskuje sistemsko neenakost med spoloma v povezavi s kariernimi izzivi transspolnih oseb. Je oseba, ki ne želi propagandno nastopati, temveč opozarjati na neenakosti in predvsem ljudem razložiti, kaj se pri transspolnih osebah zares dogaja, kako močni notranji boji so to lahko in zakaj jih je tudi sama za nekaj časa utišala. Zanikanje je marsikdaj najmočnejša obramba, poudarja in se v pogovoru spominja vsega, kar je tranzicija prinesla.

Lii Bordon so ob rojstvu pripisali moški spol, danes živi kot ženska.

"Kako je bilo biti moški?"

Navadno Lio Bordon na intervjujih vprašajo, kako je biti ženska, Evo pa je zanimalo, kako je bilo biti moški. "Težko, predvsem težko," je v hipu odgovorila krizna menedžerka in dodala, da je to veliki večini ljudi nemogoče razumeti iz preprostega razloga. "Tisto, čemur rečem naša identiteta, torej način na katerega doživljamo sami sebe, je tako prepričljiva, da o njej ne dvomimo. Razen, če nimate te nesreče, smole ali pa sreče, da ste rojeni na način, da se ta občutek lastne identitete globokega doživljanja samega sebe ne sklada z biološkim spolom. Takšnih ljudi je manj kot odstotek na svetu. Od nekdaj so. So bili, so in bodo še naprej. Smo pa zdaj najbolj na udaru, ker rušimo norme."

Tega neskladja, v katerem je živela kot moški, v času svojega otroštva ni razumela, ni imela informacij, z nikomer ni mogla o tem govoriti in edina stvar, ki jo je lahko naredila, je bila ta, da je te občutke zatrla in utišala. Naslednjih 35 let se na to niti ni spomnila. Razen tega, da se v moški vlogi ni počutila v redu, nič v življenju ji ni šlo, nenehno se je iskala in predvsem je kot moški živela, kot je bila naučena in ne kot je čutila. Torej naučila se je živeti v vseh vlogah, ki jih imajo moški. Služba, žena, otroci in ker ni bila srečna, se je po pomoč obrnila tudi k psihoterapiji, ki jo je tudi sama študirala. 

Po 35. letu se je njena stiska začela poglabljati, odgovore je iskala tudi v psihoterapiji.

Po sedmih letih dela se je prvič zavedela, kaj je v resnici njen problem. Takrat je bil to grozljiv šok in trk z resničnostjo, saj se je zelo bala vsega nerazumevanja in tudi celotnega procesa, ki je vse prej kot lahek. "Gre na neki način za življenje ali smrt, saj so ti občutki tako zelo močni, to je močneje od nas in v tranzicijo transspolne osebe zagotovo ne gredo zaradi modne muhe ali kar tako, ker bi radi živeli v drugem spolu, ne gre za fiksno idejo, gre za notranje boje, ki so mnogo močnejši." Poudarja tudi, da se nič v naravi ne da stlačiti v kalup, in zato stvari niso tako zelo enostavne, kot morda kdo misli. Spolna usmerjenost in spolna identiteta se v 90 odstotkih skladata, ne pa vedno in ne vedno nujno.

Družina ji stoji ob strani

Zaveda se, da je ena redkih, ki ima tako veliko srečo, da ji je kljub spremembi spola, ostala tudi družina. "Meni so še vedno privlačne ženske, dopuščam pa možnost, da je moj odnos do nasprotnega spola zdaj drugačen, kot je bil prej, ko sem bila predvsem v moških spolnih hormonih in zato dopuščam možnost, da se tudi v tej smeri stvari spremenijo, kar pa ne pomeni, da imam kakršnokoli željo ali tendenco zapustiti svojo ženo in svojo družino."

"Meni je zelo pomembno, da se najini otroci naučijo, da je svet raznolik in da sprejemata to raznolikost, tudi če so z njo ne strinjata," je povedala Lia Bordon.

Celotna pot spremembe spola je dolgotrajen in tudi zelo mučen proces, poudarja Lia in ob tem je v pogovoru nanizala kar nekaj primerov, kako težko je bilo, ko je bila nekje na pol poti. Kakšne vse težave je imela in zakaj se je za skoraj dve leti zaprla med štiri stene. Na njeno veliko srečo pa je njena družina to razumela in sprejela. "Meni je zelo pomembno, da se najini otroci naučijo, da je svet raznolik in da sprejemata to raznolikost, tudi če so z njo ne strinjata. Nikol pa nismo ljudi rangirali ali jih dajali v škatlice vreden nevreden, ker se mi zdi, da so vse te škatlice balast, ki povzroča ogromno bolečin in razkola. Mislim, da tega ne potrebujemo več. Dovolj je bilo vsega tega skozi zgodovino."

"To ni nekaj, česar se človek lahko naleze"

Njun odnos z ženo je bil že prej dober in enako je zdaj. Poudarja pa, da je v njenih očeh sprejemljiv samo en odnos, in to je odnos, ki je lahko iskren, temelji na svobodnih odločitvah in ob teh svobodnih odločitvah nosi zavedanje o odgovornosti za te odločitve. Je pa v pogovoru spregovorila tudi o zmotnih prepričanjih ljudeh, kako takšne odločitve staršev lahko vplivajo na otroke in na njihovo morebitno odločitev, da bi šli po isti poti. "To ni nekaj, česar se človek lahko naleze. Predstavljajte si, da vas nekdo na silo želi prepričati, da morate čutiti, da je v resnici vaš pravi spol drugačen od tistega, v katerem ste se rodili. Ne gre. Zato ne smemo tako zelo posploševati stvari."

"Razumem ljudi, da ne razumejo neskladja spolne identitete z biološkim spolom. Ampak tukaj lahko z vso resnostjo zatrdim, da to obstaja in da je to zelo zelo boleč proces, v katerega niti slučajno ne greš zato, ker se zbudiš zjutraj in nimaš ničesar pametnega početi v življenju, ampak greš v ta proces tranzicije iz osebne stiske in želje, da lahko preživiš. Ker gre za vprašanje življenja ali smrti," zatrjuje Lia.

Sprememba spola in kariera

Tudi kar zadeva njeno delo kariero, se Lia zaveda, da je med srečnejšimi. V preteklosti je namreč delala v precej moško zaznamovanem poklicu, ukvarjala se je s področjem zaščite in reševanja kriznega opravljanja in vodenja. Takrat je od tam odšla iz različnih razlogov, eden od njih je bila tudi njena tranzicija, ker si ni predstavljala, da bi ob vsem tem, kar je takrat morala dati čez, imela še dovolj moči za nove izzive, ki jih je imela v službi veliko."Jaz sem imela s tem delom socialne tranzicije, da sem se razkrila domačim, družini, prijateljem in da sem skušala neko svojo socialno bazo ohraniti, toliko dela in izzivov, hkrati pa bolečine, da včasih res nisem vedela, ali bom sploh zmogla. To se je dejansko vleklo iz dneva v dan." 

Kako bi bile zadeve videti vmes, če ne bi dala odpovedi, ne ve, lahko izhaja samo iz izkušenj drugih transspolnih ljudi, ki vmes ne odidejo iz kariere in imajo večinoma res ogromne probleme. Ali izgubijo delo ali pa delovno mesto raje sami zapustijo, ker je prenaporno in se srečujejo z diskriminacijo.

"Z estrogenom je pestrost doživljanja večja. Moška percepcija je s tega vidika bistveno bolj enostavna," je o razlikah med spoloma in vplivu hormonov med drugim povedala Lia Bordon.

"Ko sem se po več kot dveh letih vrnila nazaj na delo, sem se v resnici vrnila takšna, kot sem danes. Očitno dovolj dobra, da po nekih normah in stereotipih na pogled nisem vzbujala nasprotovanja in zgražanja. S svojim delom in strokovnostjo pa sem se že prej dokazovala in to skušam še vedno, ker to res rada počnem. Rada razrešujem probleme, dobro funkcioniram, ko je treba hitro na  rešitve in rada se ukvarjam z vodenjem v dobrem timu. Me pa zdaj vedno bolj vleče v akademske vode in bi si želela nadaljevati kariero tudi na tem področju, zato se posvečam doktorskemu študiju. Sem izredno hvaležna za svoje delovno okolje in za ljudi, s katerimi delam, ker sem v privilegiranem položaju, kjer se počutim sprejeto, čeprav veliko transspolnih oseb nima te sreče."

Ob koncu pogovora pa sta se z Evo dotaknili tudi tipičnih ženskih tem, od tega, kako težko je zjutraj izbrati oblačila in dodatke. Koliko časa več porabi zdaj, da se uredi v primerjavi s prej. Pa tudi o tem, kako si z ženo kdaj delita torbice ali ličila. Poslušajte celoten pogovor in prisluhnite zgodbi Lie Bordon.

Trendi Raiven: Trudim se, da sem bolj sočutna do sebe in drugih #Spotkast

Sportal Jaka Jakopič se zahvaljuje ženi: Hvala, ker si mi rešila življenje! #video

Trendi Rok Terkaj - Trkaj: Verjamem, da nismo tukaj samo zato, da se rodimo in umremo #Spotkast