Petek, 30. 5. 2025, 19.24
3 tedne
Trepetanje pred sirenami in apokalipso: biseru Evrope grozi neizbežno uničenje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,46
Geiranger je zaradi spektakularnosti okoliške narave revija Lonely Planet pred leti imenovala za najboljšo turistično destinacijo v Skandinaviji, UNESCO pa ji je leta 2005 podelil status posebne svetovne dediščine.
Geologi že desetletja opozarjajo, da bodo v slikoviti vasi Geiranger na Norveškem, kjer se nahaja eden najbolj znanih in obiskanih zalivov v Evropi, nekoč zatulile sirene. To se bo zgodilo ob uresničitvi apokaliptičnega scenarija, ko bo razpokana gora Akerneset popustila in se zrušila v fjord. Ob tem bo po napovedih strokovnjakov, ki svarijo, da takšen potek dogodkov nikakor ni zgolj teorija, temveč gre zgolj za vprašanje časa, nastal več deset metrov visok cunami, ki bo najverjetneje uničil vsaj dva kraja ob obali fjorda.
Na nevarnost, ki jo na Norveškem predstavlja Akerneset, smo se spomnili ob katastrofi v Švici, kjer je alpsko dolino Lötschental v sredo po zlomu ledenika prizadel obsežen plaz in pod sabo pokopal del vasi Blatten.
Geiranger, ki leži na koncu istoimenskega fjorda, je eden turistično najbolj obleganih krajev na Norveškem. V vas, ki ima sicer le 250 prebivalcev, se letno zgrne več sto tisoč ljudi, ki tja večinoma pridejo na eni od luksuznih križark.
Na Norveškem verjetno ni turističnega vodiča, ki obiskovalcem Geirangerja med plovbo do vasi ne bi povedal za turobno napoved prihodnosti in s prstom pokazal na goro Akerneset, ki se dviguje neposredno iz fjorda.
Geiranger je eno najprometnejših pristanišč na Norveškem. Na vrhuncu turistične sezone med majem in septembrom ga obišče tudi do 200 križark z več tisoč potniki.
Lahko se zgodi jutri, lahko čez tisoč let, a zgodilo se bo, opozarjajo znanstveniki
Norveški in svetovni znanstveniki namreč že dolgo napovedujejo, da se bo v fjordu Geiranger pripetila naravna katastrofa bibličnih razsežnosti. Lahko se zgodi jutri, lahko čez sto, lahko čez tisoč let.
Na gori Akerneset so pred desetletji namreč odkrili sistem skalnatih razpok, ki niso le površinske, temveč segajo globoko v goro.
Najdaljša in največja razpoka, poimenovali so jo Åknesremna, je dolga več kot 600 metrov. Začne se na nadmorski višini približno 900 metrov in se po diagonali spušča proti vznožju gore.
Glavna razpoka na gori Akerneset
Åknesremna se širi – vsako leto v povprečju za tri centimetre – in s tem dokazuje, da gora ne miruje.
Neposredno pod razpoko je na pobočju gore slavna srednjeveška fjordska kmetija Me-Åkernes, ki so jo zadnji prebivalci zaradi nevarnosti skalnih plazov in nenazadnje tudi zaradi zrušenja gore v fjord zapustili leta 1958.
Najslabši možen scenarij: 85 metrov visok cunami
Samo vprašanje časa je še, kdaj bo gora popustila in se zrušila v fjord, opozarjajo znanstveniki. Najslabši možen scenarij predvideva sprožitev zemeljskega plazu, pri katerem bi v fjord padlo od 50 pa do (po zadnjih ocenah) kar sto milijonov kubičnih metrov materiala.
Da bi bili kar najbolje pripravljeni na možno katastrofo, Norvežani na goro Akerneset redno pošiljajo znanstvene odprave, da spremljajo morebitna tveganja, v mestu Stranda na drugi, manj ogroženi strani fjorda pa so ustanovili tudi podjetje, ki 24 ur na dan nadzoruje seizmično aktivnost Akerneseta in je v stalni pripravljenosti glede evakuacijskih postopkov, če pride do najhujšega.
Odlomljen del gore bo izpodrinil vodo v fjordu in ustvaril megalomanski val oz. cunami. Val bi kraj Geiranger dosegel v približno desetih minutah in ga najverjetneje povsem uničil. Še prej bi cunami odplaknil gori Akerneset bližje mesto Hellesylt.
Potniška križarka v bližini vasi Geiranger. Na desni strani fotografije je znameniti Slap sedmih sester.
Mnenja znanstvenikov o višini cunamija so deljena. V splošnem sklepajo, da bi lahko Hellesylt dosegla tudi 85 metrov visoka vodna "pošast", med potovanjem do Geirangerja pa bi se cunami nekoliko umiril in bi bil visok "le še" 30 metrov.
Na prihod cunamija bodo prebivalce Geirangerja in Hellesylta opozorile sirene in jih pozvale k takojšni evakuaciji v okoliško hribovje.
Obkrožena črtica prikazuje približno lokacijo razpoke Åknesremna na gori Akerneset, številka dve vas Hellesylt, številka ena pa kraj Geiranger.
Zdrs gore v fjord je že povzročil eno najhujših naravnih nesreč na Norveškem
Norveška nevarnosti fjorda Geiranger se ne jemlje zlahka, saj je eno najhujših naravnih nesreč v državi v zadnjih sto letih povzročila prav skalnata gmota, ki je z gore zdrsnila v enega od fjordov.
7. aprila 1934 se je odlomil večji del gore Langhamaren in z velike višine padel v vode fjorda Tafjord. Na mestu velikanskega pljuska se je dvignil 62 metrov visok val. Ko je ta val dosegel obalne vasi, je bil še vedno visok, in sicer več kot deset metrov.
Na stenah Tafjorda (v ozadju) so še danes vidne posledice zemeljskega plazu, ki je leta 1934 povzročil uničujoč cunami.
V krajih Fjøra, Tafjord in Sylte je umrlo več kot 40 ljudi, nemirnejšo gladino vode pa so zaradi cunamija opazili celo v drugih norveških fjordih, ki so bili oddaljeni tudi tisoč kilometrov.
Katastrofo v Tafjordu je povzročilo od 25- do 50-krat manj skalnatega materiala, kot ga lahko v primeru zdrsa na gori Akerneset zgrmi v fjord Geiranger, res pa je, da je ta v Tafjord padel z izredno velike višine (okrog 700 metrov), kar je bil vzrok za silovitost cunamija.
