Ponedeljek, 18. 10. 2021, 22.04
3 leta, 2 meseca
Superbogataš v EU gradi vojsko za spreminjanje resničnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,04
13
Oče Facebooka Mark Zuckerberg je s premoženjem v vrednosti 120 milijard ameriških dolarjev trenutno sedmi najbogatejši človek na svetu.
Mark Zuckerberg, ustanovitelj družbenega omrežja Facebook, je letos poleti napovedal, da bo Facebook preobrazil v podjetje, ki bo iz interneta ustvarilo alternativno resničnost oziroma tako imenovani "metaverse". Zuckerberg očitno ni požrl besede, saj je Facebook pravkar napovedal, da bo v Evropski uniji za uresničitev projekta zaposlil kar 10 tisoč novih sodelavcev. Porajajo se sicer vprašanja, ali gre pri najnovejšem oznanilu morda tudi za preusmerjanje pozornosti s piarovske katastrofe, sredi katere se je v zadnjih tednih znašel Facebook. Ta se je po besedah slovenskega strokovnjaka za družbena omrežja sicer izkazal za ne tako vsemogočnega, kot je verjel marsikdo.
Facebook načrtuje oblikovanje vzporedne resničnosti na internetu, tako imenovanega vzporednega univerzuma (od tod izraz metaverse, metaverzum oziroma metavesolje), do katerega bo mogoče dostopati prek očal za navidezno resničnost oziroma druge tehnologije za prikazovanje obogatene resničnosti (AG ali augmented reality).
V tem novem "vesolju", ki ga želi narediti Facebook, bi bili stiki med ljudmi veliko bolj osebni, človeški kot prek zaslonov na osebnih računalnikih in pametnih telefonih, bolj intuitivno in intimno kot s prstom ali miško bi bilo tudi dostopanje do aplikacij in drugih sestavnih delov spleta. V virtualnem svetu bi igrali tudi videoigre, hodili v kinodvorane ali obiskovali koncerte, na primer.
Takšna pravzaprav zelo osnovna definicija pojma metaverse ali metavesolje je sicer tako rekoč vse, kar je znanega o domnevno megalomanskem novem projektu Facebooka in njegovega ustanovitelja Marka Zuckerberga.
Konkretnejših informacij ni, pa čeprav gre očitno za pošasten podvig, zaradi katerega bo Facebook trenutno število zaposlenih (60 tisoč) v naslednjih petih letih povečal za skoraj 20 odstotkov.
Gre trenutno morda le za dimno zaveso?
Osrednji razlog, zakaj Facebook nove sodelavce za svojo alternativno resničnost išče v državah Evropske unije, ne v domačih ZDA, je težko določiti. Facebook v zadnjem zapisu za javnost sicer pojasnjuje, da je evropska tehnološka industrija zelo napredna in da ima Evropska unija eno od ključnih vlog pri sprejemanju pravil za boljši internet.
Toda Facebokoovo odločitev za napoved množičnega zaposlovanja v Evropi bi lahko pojasnilo tudi nekaj drugega. Facebook ni namreč trenutno nikjer bolj kot v domovini izpostavljen medijskemu in regulatornemu pogromu, posledici prave piarovske nevihte, ki podjetje zaradi žvižgaških razkritij biča zadnjih nekaj tednov.
Marsikdo je mnenja, da so Facebookovi jesenski škandali še hujši od tistega iz leta 2018, ki se ga je oprijelo ime Cambridge Analytica. Šlo je za britansko podjetje, ki je s podatki, pridobljenimi prek Facebooka, vplivalo na javno mnenje v več državah sveta.
Facebookov letošnji boj z metaforično hidro, večglavo starogrško mitološko pošastjo, ki ji, ko ji odsekaš eno glavo, zrasteta dve novi – glave so bili v tem primeru škandali in afere – se je začel septembra.
Nekateri najvplivnejši ameriški mediji, predvsem pa The Wall Street Journal, so tako poročali, da naj bi Facebook med drugim:
- prikrival ugotovitve (in pod preprogo pometel morebitne rešitve) o škodljivih vplivih družbenih omrežij Facebook in Instagram na uporabnike, predvsem na mlajšo populacijo in dekleta,
- podelil neke vrste imuniteto prepoznavnim uporabnikom in naj ne bi moderiral njihovih vsebin,
- preslabo preprečeval širjenje dezinformacij o novem koronavirusu in cepljenju, v podjetju naj bi za to vedeli,
- omogočal podpihovanje nestrpnosti in sovražnega govora, uperjenega proti določenim etničnim in verskim skupinam ter političnim prepričanjem,
- dobiček vselej postavljal pred uporabnike oziroma jih videl zgolj kot način za povečanje dobička.
Prav ta konec tedna je The Wall Street Journal razkril tudi, da Facebookov algoritem za odkrivanje spornih objav in komentarjev ter predvsem sovražnega govora, ki temelji na umetni inteligenci, na katerega se družbeno omrežje močno zanaša za moderiranje vsebin, v resnici tako rekoč ne deluje. Medij je namreč citiral neodvisno raziskavo, katere avtorji so ugotovili, da umetnopametni Facebookov algoritem v resnici prepozna in odstrani manj kot pet odstotkov neprimernih vsebin.
Tretjega oktobra se je kot žvižgačica javno razkrila Facebookova podatkovna inženirka Frances Haugen, pozneje pa je pred medije stopila Sophie Zhang, zdaj že nekdanja zaposlena pri Facebooku, ki je sicer že aprila letos svoje sodelavce v internih sporočilih opozarjala, da vodstvo družbenega omrežja ne naredi dovolj za zajezitev širjenja lažnih novic ter sovražnih oziroma nasilnih vsebin.
Facebook in njegov ustanovitelj Mark Zuckerberg sta veliko večino medijskega poročanja in navedb obeh žvižgačic sicer kategorično zanikala oziroma jih označila za slabo novinarstvo, ki naj bi to, kar v podjetju v resnici počnejo, postavljalo v slabo luč.
Frances Haugen se je le dva dneva po svojem prvem nastopu v javnosti udeležila zaslišanja pred kongresom ZDA. Njeno pričanje je med ameriškimi zakonodajalci po poročanju nekaterih medijev znova spodbudilo širše zanimanje za strožjo regulacijo ali celo razdelitev tehnoloških velikanov, kot je Facebook, na več samostojnih podjetij.
Haugenova je med svojimi razkritji posebej poudarila, da Zuckerberga pri upravljanju Facebooka načeloma vendarle vodi altruizem, ne želja po popolnem nadzoru ali svetovni dominaciji, vendar pa naj ne bi dobro sprejemal kritik ali nasvetov svojih zaposlenih.
Roger McNamee, nekdanji Zuckerbergov mentor in eden od prvih vlagateljev v Facebook, zdaj pa njegov najglasnejši kritik, je sicer pred časom opozoril, da "Mark Zuckerberg zaradi izjemne moči in vpliva, ki ju je pridobil zaradi Facebooka, ne razmišlja več trezno".
Dan, ko se je pokazalo, da Facebook ni vsemogočen
Dan po 3. oktobru, ko se je javno izpostavila žvižgačica Frances Haugen, je imel Facebook sicer še eno apokaliptično težavo. Vsa njegova družbena omrežja in aplikacije so namreč doživeli skoraj šesturni mrk, ki je bil zelo verjetno drugi najdaljši v zadnjem desetletju (najdaljši je trajal kar 12 ur), zagotovo pa najbolj obsežen.
Slovenski antropolog Dan Podjed je za Siol.net komentiral, da je večurno nedelovanje storitev podjetju in Marku Zuckerbergu sicer res povzročilo več milijard evrov izgube in požrlo precej živcev, a je bil mrk družbenega omrežja in povezanih platform za globalno družbo v marsičem koristen.
"Za kratek čas se je pokazalo, da Facebook vendarle ni vsemogočen in očitno ni edini, ki jim vsem vlada, če parafraziram napis na Prstanu Mogote iz Gospodarja prstanov," je komentar sklenil Dan Podjed.
"Med drugim se je med tako imenovanim odklopom pokazalo, da so osrednji kapital tega omrežja v resnici ljudje, šesturna prekinitev pa je bila dovolj, da so se številni med njimi začeli zavedati dveh stvari.
Prvič, ugotovili so lahko, koliko svojih dragocenih informacij in spominov so predali v varstvo zasebnemu podjetju, ki lahko nekoč ugasne za vedno, za vedno pa bodo nato izpuhteli tudi njihovi podatki v oblaku.
Drugič, nekateri med njimi so spoznali, da lahko brez omrežja preživijo, in to celo bolje, kot če bi bili nenehno priklopljeni nanj. Glavna težava teh omrežij, ki jim pravimo družbena, namreč je, da nas v resnici napravijo bolj asocialne, manj povezane – to pa je razkrila tudi Facebookova žvižgačica Frances Haugen, zaradi katere je imel Zuckerberg še dodatno slab dan.
Kot je pojasnila, Facebook s pristopom 'deli in vladaj', ki podpihuje spore in zapiranje v informacijske mehurčke, resno krha demokracijo in škodi tako otrokom kot odraslim. Med odklopom so se številni tako posvetili drug drugemu; namesto da bi buljili v zaslon, so se morda pogovarjali in zabavali 'v živo' ali pa so za krajši čas migrirali na Twitter ali katero drugo konkurenčno omrežje," je za Siol.net zadevo komentiral Dan Podjed.
Preberite tudi:
13