Sobota, 18. 9. 2021, 16.17
2 leti, 7 mesecev
So ustvarili pošast, ki je med pandemijo ušla izpod nadzora?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
46
Pred časom so ostre kritike letele na ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga, ki naj bi bil zaradi Facebookovega velikega vpliva na praktično ves svet "dobesedno pijan od moči", kot ga je opisal Roger McNamee, nekdanji Zuckerbergov mentor in eden od prvih vlagateljev v Facebook. "Prepričan je o svojem prav in si ne dovoli reči ničesar. Mark sledi svoji edini viziji, ta pa je, da na Facebook spravi še več ljudi," je pred meseci povedal McNamee in dodal, da je denar za Zuckerberga, ki danes sedi na kar 133 milijard dolarjev vrednem premoženju, postal drugotnega pomena.
V samem vrhu Facebookovega menedžmenta naj bi zadnje čase vrelo. Nekateri vodilni v podjetju so namreč zaskrbljeni, da je hobotnica družbenega omrežja, ki je do zdaj omrežila že skoraj polovico svetovnega prebivalstva in ima ogromen družbenopolitični vpliv, postala prevelika, da bi jo še lahko učinkovito nadzorovali.
Sestanek za zaprtimi vrati, ki se ga je v začetku septembra udeležilo neznano število vplivnih šefov pri Facebooku, naj bi razdvojil menedžment podjetja, je poročal ameriški poslovni medij The Wall Street Journal.
Ton sestanka je bil namreč temačen. Udeleženci so zaskrbljeno razpravljali o tem, da je Facebook morda postal prevelik in da so "ustvarili stroj, ki ga ne morejo več nadzorovati", so za Wall Street Journal razkrili viri v podjetju. Uradno stališče Facebooka glede zadeve je sicer nasprotno, a dodatnih pojasnil v podjetju ne dajejo.
Facebook je zaradi svojega gigantskega vpliva na svet - vsem Facebookovim platformam se je do zdaj priključila že skoraj polovica vseh ljudi na svetu - postal tarča številnih kritik.
Bi bilo pandemije bolezni covid-19 že konec, če ne bi bilo Facebooka?
Družbenemu omrežju najpogosteje očitajo malomarnost pri obdelavi in varovanju osebnih podatkov uporabnikov - škandali, povezani z uhajanjem podatkov, so se v zadnjih letih vrstili kot za stavo - ter ključno vlogo pri širjenju dezinformacij in lažnih novic.
Facebook po mnenju odločevalcev in strokovnjakov stori premalo, da bi zajezil epidemijo lažnih novic, ki na platformi divja že skoraj desetletje.
Dezinformacije in lažne novice imajo velik vpliv na razkol v družbi, to je bilo dobro vidno na primeru volitev v ZDA v letih 2016 in 2020, v zadnjem letu in pol pa tudi na splošno kakovost življenja marsikje na svetu, saj zavirajo prizadevanja za omejitev pandemije bolezni covid-19.
Nekdanji mentor ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga Roger McNamee, ki je leta 2019 sicer izdal tudi knjigo Zucked, v kateri kritizira prevelik vpliv Facebooka, je v intervjuju za MSNBC opozoril na dejstvo, da Facebook oziroma Mark Zuckerberg nikoli ni zares občutil posledic za številne napake, zablode in afere, ki si jih je družbeno omrežje privoščilo oziroma je bilo vanje vpleteno v zadnjem desetletju. Morda najbolj odmeven tak primer je bil škandal Cambridge Analytice iz leta 2018, ko se je razvedelo, da je Facebook po nesreči omogočil odtekanje osebnih podatkov več deset milijonov uporabnikov, ki so bili nato prek podjetja, znanega po vmešavanju v volitve, zlorabljeni tudi za politično propagando. Lahko bi rekli, da se je takrat tresla gora, rodila pa miš: Zuckerberg se je pojavil na zaslišanjih v ameriškem senatu in evropskem parlamentu, a pravega epiloga pravzaprav ni bilo. Facebook se je opravičil in obljubil, da si v prihodnje ne bodo več privoščili takšnih napak. A ni minilo veliko časa, ko smo spet brali o novih.
Če kdaj, potem je Facebook prav med pandemijo bolezni covid-19 svojim ustanoviteljem pokazal, da ga sploh ne nadzorujejo več. Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, je velik doseg družbenega omrežja letos namreč nameraval izkoristiti za dober namen - osveščanje uporabnikov glede prednosti cepljenja proti bolezni covid-19 -, toda zagodli so mu jo Facebookovi algoritmi za priporočanje vsebin, ki so jih glasniki proticepilskih gibanj iznajdljivo izkoristili za lastno agendo.
Ameriške oblasti so zaradi Facebookove mogočnosti že večkrat pozvale k razbitju podjetja na več samostojnih enot, toda ta zgodba je za zdaj še daleč od epiloga. Če bi se to zgodilo, bi Facebookove storitve, kot sta Instagram in WhatsApp, najverjetneje spet postale samostojna podjetja.
Preberite tudi:
46