Slovenska znanje in ustvarjalnost za boljšo kakovost življenja starejših

Med funkcijami pametne ure IN LIFE (okrajšava za INdependent LIving support Functions for the Elderly oz. podporne funkcije za samostojno življenje starejših) so samodejni klic na pomoč v primeru padca, ki ga ura zazna s senzorji gibanja, poseben gumb za takojšnjo vzpostavitev klica na pomoč, lociranje uporabnika, kar je najbolj uporabno v primeru nepredvidenih okoliščin, in pošiljanje raznih opomnikov, pomembnih za uporabnika.

Pilotsko testiranje v Sloveniji in še petih evropskih državah

Napredne algoritme za prepoznavanje nevarnih okoliščin so razvili na Odseku za inteligentne sisteme ljubljanskega Instituta Jožef Stefan. Za te algoritme so slovenskim raziskovalcem že podelili prvo nagrado na svetovnem tekmovanju iz prepoznavanja aktivnosti EvAAL leta 2013.

Od prihoda na trg pametno uro IN LIFE loči samo še predvidoma šestmesečno pilotsko testiranje, ki se začenja prav te dni. V tem obdobju bodo poskusili opredeliti dejanske težave in zahteve starostnikov ter morebitne omejitve in ovire te ure pri njihovem reševanju. Preizkušanje bo zajelo 1.200 starejših v šestih državah članicah Evropske unije, med katerimi je tudi Slovenija.

Pametno uro IN LIFE so namenili vsem starejšim, ne glede na to, ali si želijo podaljšati bivanje v domačem okolju ali že živijo v oskrbovanih stanovanjih oziroma v domovih za starejše. Foto: Institut Jožef Stefan

Boljša dostopnost tudi za oskrbovalce

Ura IN LIFE vsak dan posreduje podatke o napravi in njenem uporabniku, skrbniki, sorodniki in druge pooblaščene osebe lahko dostopajo do teh podatkov prek namenskega spletnega portala. Tega uporablja projektni partner, ki je odgovoren tudi za klicni center, kjer sprejemajo alarme in klice na pomoč, so med drugim pojasnili snovalci ure IN LIFE.

Prebivalstvo se nezadržno stara

Pametno uro IN LIFE so razvili v okviru istoimenskega triletnega mednarodnega projekta, ki ga izvajajo pod okriljem osrednjega evropskega raziskovalnega programa Obzorje 2020. Cilj tega je razvoj evropsko usklajenih podpornih tehnologij ter storitev za daljše in kakovostnejše samostojno življenje starejših.

To vprašanje postaja vedno bolj pereče, saj se tako pri nas kot tudi drugod po svetu z vedno daljšo pričakovano življenjsko dobo povečuje delež starejših, tudi takšnih, ki zaradi zdravstvenih težav ali zmanjšanih fizičnih in kognitivnih zmogljivosti ne morejo živeti samostojno.

Tako pri nas kot tudi drugod po svetu se z vedno daljšo pričakovano življenjsko dobo povečuje delež starejših, tudi takšnih, ki zaradi zdravstvenih težav ali zmanjšanih fizičnih in kognitivnih zmogljivosti ne morejo živeti samostojno. Foto: Bor Slana

Za starejše doma ali v oskrbi

Razmere starostnikom otežuje tudi vedno težja dostopnost oskrbe v domovih za starejše ali prek skrbnikov, zato se ustvarjalne rešitve, ki temeljijo na informacijsko-komunikacijski tehnologiji, uveljavljajo kot najobetavnejši način reševanja tega vprašanja.

Pametno uro so namenili vsem starejšim, ne glede na to, ali si želijo podaljšati bivanje v domačem okolju ali že živijo v oskrbovanih stanovanjih oziroma v domovih za starejše. Bodočim uporabnikom bodo nakup poskusili olajšati s čim ugodnejšo ceno, so še napovedali.