Slovenija in Uzbekistan o možnostih sodelovanja na področju redkih zemelj

Po mnenju vršilca dolžnosti direktorja IJS Leona Cizlja sodelovanje na področju surovin, raziskav, tehnologij in izmenjave znanja pomeni tako znanstvene kot gospodarske koristi za Slovenijo ter obema državama omogoča diverzifikacijo zalog teh surovin in manjšanje odvisnosti od določenih držav oz. verig dobave.

Delegacija Uzbekistana je v pogovorih z vodilnimi strokovnjaki IJS ter predstavniki slovenskih podjetij in države v konstruktivnem srečanju preučila perspektive glede uporabnosti redkih zemelj, njihovih aplikacij in njihove kritičnosti z namenom vzpostavitve novih znanstvenih in poslovnih priložnosti.

Novice Nevarna kitajska past za Zahod. To je znano.

IJS, ki razvija nove načine recikliranja in reprocesiranja elementov redkih zemelj v trajne magnete, bi lahko v okviru novonastajajočega Centra za kritične surovine in materiale postavil transfer na višjo stopnjo tehnološke pripravljenosti, tudi izven Evrope, pravijo na inštitutu.

"Zaradi spreminjajoče geopolitčne situacije in zaradi popolnega monopola Kitajske Evropa išče neodvisnost dobavljivosti kritičnih surovin, h kateri bi pomembno lahko prispevalo tudi sodelovanje med Slovenijo in Uzbekistanom," so zapisali.

Vsesplošna uporabnost in težka dostopnost redkih zemelj

Kot so še navedli na IJS, visoko vrednost redkih zemelj določata njihova vsesplošna uporabnost in težka dostopnost. "Sodobni avtomobil ima npr. na desetine motorjev z magneti na osnovi redkih zemelj, novodobnega električnega avtomobila si brez zmogljive baterije in električnih motorjev na osnovi elementov redkih zemelj ne moremo predstavljati. Samo ena vetrna turbina lahko vsebuje več kot tono trajnih magnetov na osnovi redkih zemelj, v manjših količinah pa so tudi v računalniških pomnilnikih, pametnih napravah in LCD-zaslonih," so navedli.

Novice Je to kitajsko orožje, ki lahko uniči moč ZDA?

Redke zemlje so sicer v velikih količinah razporejene povsod po svetu, razlog, da te kovine sodijo v skupino kritičnih surovin, je povezan z dejstvom, da je njihovo pridobivanje vezano le na nekaj držav zunaj EU, pri čemer je dostop do teh surovin zaradi geopolitičnih razlogov dolgoročno negotov. Kitajska obvladuje okoli 80 odstotkov svetovne proizvodnje mineralov na osnovi redkih zemelj, sledijo pa ji Avstralija, Rusija, Brazilija, so zapisali na IJS.