Računalniški miti, ki še nočejo izumreti

Je dobrota spletnih strani, ki ponujajo brezplačne programe in sistemska orodja, resnična? FileHippo, Download.com, Softpedia, CNET Download so spletne strani, na katere se uporabniki med iskanjem brezplačnih programov in orodij za Windows obrnejo največkrat. Čeprav gre za zaupanja vredne vire brezplačnih programov, prav vsaka od omenjenih spletnih strani v namestitvene datoteke ponujanega digitalnega blaga vključuje tudi "ponudbe" ali pa prošnje za namestitev tretjih programov, pogosto nekakovostnih, ki jih uporabnik ne potrebuje. Precej jih to spregleda in ob povsem uporabnih programih namesti tudi takšne, ki so sami sebi namen.

Gre za poslovni model omenjenih spletnih strani. S siljenjem uporabnikov v namestitev tretjih programov, orodnih vrstic za brskalnike in podobnih smeti namreč ustvarjajo prihodek. Entitete v ozadju jim namreč plačajo za vsako uspešno (podtaknjeno) namestitev. Proti temu ni odporen niti do pred kratkim spoštovani SourceForge, kjer sicer najdemo predvsem odprtokodne aplikacije.

Visoka poraba pomnilnika RAM, slabše delovanje sistema? Ko delovni pomnilnik RAM zasedajo podatki, lahko do programov, datotek in preostalih stvari dostopamo hitreje. Sodobni operacijski sistemi so zasnovani tako, da poskušajo za boljšo odzivnost porabiti čim več prostega pomnilnika RAM. Če imate osem gigabajtov pomnilnika RAM, sistem pa trenutno potrebuje štiri, je preostanek v tistem trenutku praktično neuporaben.

Ali za ogled videa na spletu res še potrebujemo kodeke? Nekdaj smo morali za ogledovanje videoposnetkov na spletu namestiti posebne programe, kodeke. Ena spletna stran je zahtevala kodek Windows Media Player, druga QuickTime, tretja RealPlayer.

Danes potrebe po kodekih praktično ni več, saj internetni video (YouTube, Facebook) v večji meri poganjata Adobe Flash in HTML5, ki ga sodobni brskalniki podpirajo privzeto. Če vas spletna stran poskuša prepričati, da za ogled videa potrebujete kodek, vam zelo verjetno poskuša podtakniti zlonamerno programsko opremo.

Hekerji poskušajo vdreti v moj računalnik! Ob omembi možnosti kibernetskega napada si večina uporabnikov predstavlja hekerja, ki se trudi vdreti v njihov računalnik in ukrasti njihove osebne podatke. Napadi so absolutno resnična nevarnost, a tisti, ki so uperjeni proti povprečnemu uporabniku, ne pa eni od svetovnih vlad ali gospodarskemu velikanu, so v večji meri avtomatizirani. Izvajajo jih računalniški programi oziroma botneti.

Računalnik je počasen zaradi virusov, kajne? Sodobni virusi, trojanci, črvi in skriti programi, ki osebni računalnik spremenijo v rudnik bitcoinov, pogosto niso več razlog za upočasnjeno delovanje sistema, saj so zasnovani tako, da uporabnik ne opazi njihove prisotnosti. Preverite, ali imate ob zagonu računalnika morda aktivnih preveč programov oziroma ali je vaš spletni brskalnik do vrha poln nepotrebnih dodatkov, kot so orodne vrstice in vtičniki. Težava je morda tudi strojne narave.

Ali redno čiščenje predpomnilnika spletnega brskalnika res pomaga? Spletni brskalniki, kot so Chrome, Firefox in Internet Explorer, v predpomnilniku ustvarjajo lokalne kopije nekaterih datotek s spleta. Za vsak slučaj, če bi jih kdaj potrebovali znova. Ko uporabnik ponovno obišče ista spletna mesta, omenjenih datotek brskalniku ni treba prenašati znova, zato se naložijo hitreje.

Ko predpomnilnik brskalnika počistimo s programom, kot je CCleaner, na trdem disku sprostimo nekaj sto megabajtov prostora. Ob naslednji seansi dela na internetu jih bo sicer znova zasedel napolnjen predpomnilnik brskalnika, ki bo moral vse datoteke prenašati znova, hitrost nalaganja spletnih strani pa bo zato počasnejša, kot bi lahko bila.