Sreda, 21. 5. 2025, 18.29
7 ur, 3 minute
Putin je zahteval čudež, Rusom pa so zdaj velik udarec zadali Japonci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,42
Ruski predsednik Vladimir Putin je marca lani ruski vladi ukazal, naj razvijejo nove domače stacionarne in prenosne igralne konzole, platformo za distribucije videoiger, kot je Steam, največja digitalna trgovina z videoigrami na svetu, in nov operacijski sistem.
Ruski ljubitelji videoiger množično poročajo, da jim je japonski tehnološki velikan Sony začel blokirati uporabniške račune, s katerimi so poskusili zaobiti mednarodne sankcije ter prepovedi dostopa do nekaterih najbolj priljubljenih igričarskih platform v Rusiji. Gre za nov udarec morda celo najbolj priljubljenemu hobiju ruskih državljanov in državljank, ki ga je zaradi zavedanja, kako pomembna je panoga videoiger za Rusijo, z ukazom osebno poskusil reševati celo ruski predsednik Vladimir Putin, a so bila prizadevanja zaradi izredno visokih ambicij ruske politike ob tako rekoč nemogočih pogojih do zdaj neuspešna.
Sony je začel množično blokirati ruske uporabniške račune za storitev PlayStation Plus, ki jo lastniki igralnih konzol Sony PlayStation uporabljajo za igranje prek spleta in dostop do knjižice videoiger, je poročal državni ruski medij RT, ki se sklicuje na internetno tarnanje številnih ruskih ljubiteljev in ljubiteljic videoiger.
Poskušajo se izmuzniti posledicam ruske invazije Ukrajine, a ne gre več tako zlahka
Gre predvsem za uporabniške račune, ki niso registrirani v Rusiji, temveč v okoliških državah in regijah, kot so Turčija, Ukrajina, Kazahstan in druge, a do njih dostopajo uporabniki z ruskimi naslovi IP.
V nekaterih primerih so ruski uporabniki izgubili račune s kupljenimi videoigrami, vrednimi več sto ali celo več tisoč evrov. Na fotografiji konzola PlayStation 5.
Gre za način, s katerim poskušajo ruski igralci zaobiti dejstvo, da naročnina na PS Plus v Rusiji ni na voljo. Sony je leta 2022 v odzivu na rusko invazijo Ukrajine izstopil z ruskega trga ter s tem tam onemogočil (uradno) prodajo svojih igralnih konzol in dostop do svojih igričarskih spletnih platform.
Kot še poroča RT, se je blokiranje ruskih uporabnikov PlayStationovega omrežja, ki se poskušajo izmuzniti posledicam ruske invazije Ukrajine, začelo v začetku tega meseca in se nato še dodatno stopnjevalo. V nekaterih primerih so ruski uporabniki izgubili račune s kupljenimi videoigrami, vrednimi več sto ali celo več tisoč evrov.
Huda ura za državo, ki je nora na videoigre
Ljubitelje videoiger v Rusiji so ukrepi, ki so jih zaradi ruske invazije Ukrajine sprejeli številni velikani industrije videoiger, močno prizadeli.
Rusija je bila prva država na svetu, ki je profesionalno tekmovanje v videoigrah uradno prepoznala kot šport (tako imenovani e-šport).
Videoigre so v Rusiji namreč izredno priljubljene, za vsaj priložnostnega, če ne rednega igralca se je v različnih raziskavah deklariral tako rekoč vsak tretji Rus oziroma Rusinja.
Od začetka ruske invazije Ukrajine so z ruskega trga skoraj povsem izstopili oziroma svoje operacije v Rusiji tako rekoč zaustavili mnogi glavni igralci igričarske industrije, med drugim:
– Wargaming, Gameloft in Electronic Arts (dokončno zapustili ruski trg in ugasnili vse operacije v državi),
– Pokerstars, Embracer Group, DraftKings (ustavili delovanje v Rusiji, v določenih primerih izbrisali ruske uporabnike),
– Sony, Nintendo, Ubisoft, Take-Two Interactive (suspendirali delovanje v Rusiji, a z možnostjo vrnitve na ruski trg),
– Xbox (Microsoft), Steam, Square Enix, Epic Games, Activision Blizzard (v Rusiji so še vedno prisotni, a s strogimi omejitvami).
Stanje je poskusil osebno reševati celo ruski predsednik Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin je v odzivu na mednarodne sankcije in odhode zahodnih oziroma drugih proizvajalcev z ruskega trga, kar je bila posledica ruske invazije Ukrajine, že marca lani vladi ukazal, naj razvijejo nove domače stacionarne in prenosne igralne konzole, platformo za distribucije videoiger, kot je Steam, največja digitalna trgovina z videoigrami na svetu, in nov operacijski sistem.
Kommersant je takrat sicer poročal tudi o ocenah poznavalcev, da bi razvoj ruskega igralnega ekosistema, kot si ga je zamislil Vladimir Putin, lahko trajal od pet do deset let, ob dokončanju pa bi za zahodnimi alternativami vsaj s tehničnega vidika še vedno zaostajal za 15 let.
Putin je odgovornost za projekt razvoja ruskih igralnih konzol in ekosistemov po poročanju ruskega časnika Kommersant zaupal predsedniku ruske vlade Mihailu Mišustinu.
Iz Kremlja je prišel ukaz, naj se zgodi čudež: ob sankcijah morajo v Rusiji razviti konzole, ki bodo konkurirale PlayStationu in Xboxu
V Rusiji so po ukazu iz Kremlja po navedbah tamkajšnjih virov nato res začeli razvijati dva nova igralna sistema, in sicer konzolo, ki temelji na procesorju Elbrus ruske izdelave, in napravo za manj kot 50 evrov, ki je namenjena pretakanju videoiger iz oblaka.
Kot je januarja letos v komunikacijski aplikaciji Telegram priznal Anton Gorelkin, ruski poslanec in namestnik predsednika odbora državne dume za informacijsko politiko, je pri razvoju domače konzole, ki bi lahko nadomestila PlayStation ali Xbox, nastala velika ovira.
Procesor Elbrus, ki se sicer uporablja predvsem v infrastrukturnih in obrambnih informacijskih sistemih ter za pisarniško in podjetniško rabo, vsaj za zdaj ni dovolj zmogljiv procesor za poganjanje sodobnih videoiger oziroma ni združljiv z zmogljivimi čipi zahodnih proizvajalcev Intel, AMD, ARM. Zaradi tega z njim tako rekoč ni mogoče izdelati igralne konzole, ki bi lahko bila v koraku s konzolami Xbox Series, Playstation 5 ali Nintendo Switch.
Microsoft z ekosistemom Xbox sicer ni zapustil ruskega trga, je pa od leta 2022 tam prepovedana prodaja novih konzol Xbox.
"Vsem je jasno: procesorji Elbrus še niso dovolj dobri, da bi lahko enakopravno tekmovali s Playstationom 5 in Xboxom, zato mora biti rešitev nekonvencionalna. Upam, da se bodo moji kolegi naloge lotili z vso odgovornostjo in se domislili nečesa resnično prelomnega," je na Telegramu zapisal Gorelkin.
