Torek, 20. 5. 2025, 4.00
9 ur, 3 minute
Ali med Alpami nastaja nova Rusija? Švica bi uvedla Putinov zakon.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,48
"Revizija zakonodaje poskuša uvesti nekaj, kar za nezakonito velja tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike. Edina država v Evropi, kjer velja tak zakon, je Rusija," so kritični v švicarskem tehnološkem podjetju ProtonMail. Na fotografiji švicarsko mesto Thun.
Švicarski zvezni svet je konec januarja letos v javno razpravo poslal predlog zakona, ki bi precej razširil veljavni zakon o nadzoru podatkov in oblastem med drugim omogočil precej globlji vpogled v internetne aktivnosti državljanov, s tem pa bi postal podoben zakonu v Rusiji, ki močno omejuje pravice svojih državljanov na svetovnem spletu. To je močno zmotilo tehnološka podjetja, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem dostopa do storitev, kot so varna šifrirana e-pošta in navidezna zasebna omrežja (VPN). V enem od največjih na svetu, Proton, so zdaj napovedali, da bodo v primeru sprejetja drakonskega zakona zapustili Švico.
Spremenjena švicarska zakonodaja o nadzoru podatkov bi od ponudnikov storitev VPN - navideznih zasebnih omrežij, ki uporabnikom omogočajo, da zakrijejo svojo pravo lokacijo -, komunikacijskih aplikacij in družbenih omrežij zahtevala, da identificirajo svoje uporabnike in zadržijo podatke o njihovih aktivnostih med uporabo storitev oziroma aplikacij.
Veljavni švicarski zakon o nadzoru podatkov to obvezo zdaj sicer nalaga zgolj telekomunikacijskim operaterjem, torej ponudnikom dostopa do interneta in mobilnih omrežij, ki delujejo v državi.
"Ogromna kršitev pravice do zasebnosti"
Predlagane spremembe zakonodaje so močno vznemirile predvsem ponudnike storitev VPN, katerih osrednja privlačnost je prav zagotavljanje nesledljivosti in anonimnosti med brskanjem po svetovnem spletu.
Najglasnejši so v podjetju Proton AG. Gre za družbo s sedežem v Ženevi, ki je leta 2014 zaslovela z izdajo šifriranega e-poštnega predalnika ProtonMail, ki so ga zasnovali znanstveniki v raziskovalnem središču CERN v Švici. Kasneje so izdali tudi storitev VPN z imenom ProtonVPN, ki med uporabniki velja za eno najboljših, že njena osnovna različica pa kljub določenim omejitvam ponuja precej več od nekaterih tekmecev.
Platforme in izdelki podjetja Proton imajo po vsem svetu več kot sto milijonov uporabnikov.
Andy Yen, ustanovitelj in izvršilni direktor družbe Proton, je v nedavnem intervjuju za Radio Télévision Suisse spremembe v zakonu o nadzoru, ki jih predlagajo švicarske oblasti, označil za ogromno kršitev pravice do zasebnosti ter za potezo, ki bi škodovala mednarodnemu ugledu in konkurenčnosti Švice.
Nimamo druge izbire, zapustili bomo Švico
Če bi bil po mnenju številnih strokovnjakov sporni zakon sprejet, bi bilo podjetje Proton prisiljeno spremeniti način delovanja šifriranja v storitvah ProtonMail in ProtonVPN, obenem pa bi moralo ukiniti eno od svojih najbolj izstopajočih pravil - da ne shranjujejo nobenih podatkov o uporabnikih in njihovih aktivnostih.
To je nekaj, česar v podjetju niso pripravljeni storiti pod nobenim pogojem, zato bodo v primeru sprejetja sprememb zakonodaje zapustili Švico, je napovedal Yen.
VPN je kratica za Virtual Private Network, kar lahko prevedemo v navidezno zasebno omrežje. Storitev VPN deluje tako, da se naša naprava najprej poveže z oddaljenim računalnikom (tako imenovanim proxy ali namestniškim strežnikom), prek katerega nato obiskujemo druga spletna mesta. Razlogov za uporabo VPN je več, najpogostejši pa so skrivanje identitete, skrivanje prave lokacije in zavarovanje brezžične spletne povezave. Prikritje prave lokacije je lahko uporabno ne le za to, da uporabnik oteži sledenje njegovemu brskanju po spletu, temveč tudi za dostop do spletnih vsebin, ki v njegovi državi niso na voljo. Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 in medijski blokadi z obeh strani so predvsem mnogi Rusi kljub prepovedi uporabe VPN, ki v državi velja od leta 2017, množično posegli po tovrstnih aplikacijah.
Takšen zakon imajo samo še v Rusiji, pravi direktor podjetja Proton
"Revizija zakonodaje poskuša uvesti nekaj, kar za nezakonito velja tako v Evropski uniji kot v Združenih državah Amerike. Edina država v Evropi, kjer velja tak zakon, je Rusija. Zakonodaja bi bila pravzaprav enaka tisti v Rusiji. Šlo bi za nevzdržen položaj. Kot podjetje v Švici bi bili manj zaupanja vredni kot na primer Google, ki ima sedež v ZDA. Glede na naš poslovni model bi bilo to (ostati v Švici, op. p.) nemogoče," je bil za medij RTS še kritičen Yen.
V Rusiji lahko vladni agenti izvedo vse o vas, tudi če uporabljate šifriranje
Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2016 podpisal sveženj novih zakonov, znan tudi kot sveženj Jarovaja-Ozerov, ki je spremenil predhodno zakonodajo o protiterorističnih dejavnostih in med drugim močno razširil pooblastila ruskih državnih organov, kar zadeva nadzor in zbiranje podatkov.
Nova zakonodaja je ruskim telekomunikacijskim operaterjem naložila, da morajo šest mesecev skladiščiti vse podatke, kot so sporočila, fotografije in vsebina glasovnih pogovorov, ki jih ustvarijo njihove stranke. Podatke o podatkih oziroma tako imenovane metapodatke, kot sta čas in datum, ko je nastalo sporočilo ali fotografija, in imena prejemnikov so morali medtem skladiščiti tri leta.
Ponudniki e-pošte, komunikacijskih aplikacij in družbenih omrežij, ki so šifrirali podatke in so delovali v Rusiji, pa so bili z novim zakonom zavezani, da ruski obveščevalni agenciji FSB kadarkoli omogočijo dostop do in ogled šifriranih komunikacij. Prav to je tudi del predlaganega švicarskega zakona, ki skrbi ponudnike storitve VPN v Švici.
Putin je julija 2017 sicer podpisal tudi zakon, ki je v Rusiji prepovedal uporabo storitev VPN oziroma navideznih zasebnih omrežij, ki bi državljanom in državljankam omogočali dostop do "nezakonitih" vsebin onkraj internetnih meja Rusije.
Po sprejetju zakona, ki je začel veljati novembra 2017, je bilo v Rusiji v več valovih blokiranih že skoraj 200 ponudnikov storitev VPN (podatek je iz oktobra 2024, vir: tiskovna agencija Interfax).
Prvi množični val blokad ponudnikov VPN se je zgodil leta 2021, drugi kmalu po ruskem napadu na Ukrajino februarja 2022. Marca 2024 so v Rusiji nato sprejeli zakon, ki je kriminaliziral širjenje informacij o tem, kako zaobiti omejitve Kremlja za dostop do delov interneta, ki ga želi Rusija skriti pred državljani.
Kljub prizadevanjem Moskve, da bi državljanom onemogočila uporabo storitev VPN, mnogi še vedno najdejo načine, kako to storiti. Aplikacije, ki so ponujale dostop do navideznih zasebnih omrežij, so bile kmalu po začetku vojne v Ukrajini med največkrat prenesenimi v Rusiji.
Tehnološka podjetja niso edina, ki nasprotujejo spornemu zakonu
Javna razprava o spremembah zakonodaje o nadzoru podatkov v Švici se je končala 6. maja, švicarske oblasti pa še niso sprejele končne odločitve.
Alexis Roussel, soustanovitelj in operativni direktor podjetja NymVPN, ki prav tako ostro nasprotuje zakonu in je bil eden od pobudnikov kampanj, katerih cilj je doseči padec zakona, je za tehnološki medij TechRadar pred dnevi medtem razkril, da spremembam zakonodaje v resnici nasprotuje več švicarskih političnih strank in podjetij. Odklonilna stališča in močno podporo pravici do zasebnosti državljanov uradno izražajo tudi v nekaterih švicarskih kantonih, kot sta Ženeva in Neuchâtel.
Tudi v podjetju NymVPN sicer grozijo, da bodo v primeru sprejetja sprememb zakonodaje zapustili Švico.
