Poglejte redek posnetek pravega glasu Stephena Hawkinga: kako je govoril?

Kliknite na fotografijo in preberite zgodbo o enem najbolj zanimivih znanstvenih poskusov Stephena Hawkinga. Foto: Reuters

Stephen Hawking je bil še mlad, ko je opazil, da v rokah in nogah nima več toliko moči kot nekoč. Ko je bil star 21 let, to je bilo leta 1963, so mu zdravniki diagnosticirali redko bolezen, imenovano amiotrofična lateralna skleroza.

Prognoza je bila zelo slaba. Izvedel je, da bo njegova sposobnost nadzorovanja lastnega telesa z napredovanjem bolezni postopoma pojenjala in sčasoma izginila. Zdravnik mu je povedal, da bo zaradi tega najverjetneje živel še največ dve leti. 

Mladi Stephen Hawking na podelitvi diplom univerze Oxford. Študij je pozneje nadaljeval na univerzi Cambridge, kjer si je tudi ustvaril ime v svetu znanosti. Fotografija je bila posneta eno leto pred diagnozo usodne bolezni. | Foto: Univerza v Oxfordu

Dali so mu dve leti, doživel jih je še 55

Hawking je bolezen uspešno premagal na eni fronti - napoved o njegovi prezgodnji smrti se ni uresničila.

A drugje je bolezen začela zmagovati in do konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil Hawking že priklenjen na invalidski voziček, govoril pa je z velikimi težavami, saj je bolezen napredovala, da ni več mogel normalno uporabljati čeljustnih mišic. 

Znanstvenika so takrat razumeli samo še njegova žena in najtesnejši sodelavci, ki so, kadar je govoril z drugimi ljudmi ali mediji, v pogovoru sodelovali kot tolmači. Poslušajte enega od redkih videoposnetkov, v katerih lahko Hawkinga slišimo govoriti z njegovim pravim glasom:

Za Hawkingovo sposobnost govora je bilo usodno leto 1985, ko je obiskal raziskovalni center CERN v Švici in med izletom staknil pljučnico. Stanje se mu je tako poslabšalo, da so mu morali zdravniki, če so ga želeli ohraniti pri življenju, narediti traheostomo - luknjo do sapnika v vratu, skozi katero je lahko dihal. 

To je Hawkingu vzelo glas in začel je raziskovati alternative. Po obdobju, v katerem je zelo zamudno komuniciral s pomočjo tablice s črkami (kako je bilo to videti, si oglejte tukaj), nato pa je leta 1986 prejel računalniški sintetizator človeškega zvoka. Ta mu je omogočal, da je besede na zaslonu pred sabo tvoril s stikalom, ki ga je imel v eni od dlani.

Stephen Hawking leta 2001. V levi roki drži stikalo, ki ga je uporablja za izbiranje besed in tvorjenje besednih zvez na zaslonu, ki je bil nameščen na njegov invalidski voziček. Foto: Reuters

Nov glas je Hawkingu dal ameriški inženir Dennis Klatt, ki velja za pionirja računalniške sinteze zvoka. Hawkingov "robotski" glas je bil v resnici Plattov pravi glas. 

Hawking se je na svoj novi glas hitro navezal tako zelo, da ga ni hotel zamenjati, pa čeprav so mu drugega, domnevno boljšega in "manj ameriškega", Hawking je bil namreč Britanec, ponujali večkrat.

Pozneje je začel Hawking sodelovati z ameriškim tehnološkim velikanom Intel, ki je zanj vsakih nekaj let pripravil boljši računalnik. Do leta 2005, ko je Hawking večinoma izgubil tudi uporabo svojih rok, je dobil nov vmesnik za posredovanje ukazov računalniku - nadzorovati ga je začel s svojimi lici, katerih premikanje je beležil senzor v njegovih očalih. 

To je razlog, zakaj je Hawking med svojimi novejšimi govori vedno premikal obrazne mišice:

V zadnjih letih je Hawking počasi začel izgubljati tudi nadzor nad mišičevjem lic, zato so inženirji Intela začeli iskati nove rešitve. Med drugim so preizkušali tehnologijo, ki bi analizirala Hawkingovo možgansko aktivnost oziroma sledila gibanju njegovih oči, ampak se nista obnesli najbolje.

Hawking je svoj računalnik zato še naprej upravljal z obrazom, a je na pomoč pri izboljšavi učinkovitosti in hitrosti vnosa besed priskočilo londonsko podjetje SwiftKey, ki ga marsikdo pozna po njihovi odlični navidezni tipkovnici za pametne telefone.

SwiftKey je posebej za Hawkinga ustvaril sistem za predvidevanje najpogosteje uporabljanih besednih zvez, ki ga je predhodno "nahranil" s stotinami Hawkingovih zapisov, govorov in drugimi znanstvenikovimi dokumenti.

Poslovenjeni primer: če bi Hawking izbral črko "č", bi mu sistem podjetja Swiftkey samodejno ponudil njegove najpogosteje uporabljane besedne zveze, ki se začnejo s to črko, na primer "črna luknja". Hawking je bil s to tehnologijo zelo zadovoljen in jo je uporabljal do smrti.  Foto: Reuters

Da so lahko v filmu uporabili legendarni glas, so morali dobiti Hawkingov blagoslov

Stephen Hawking je bil na svoj računalniški glas sicer zelo ponosen in ga je dal sčasoma tudi zaščititi kot blagovno znamko. 

Ustvarjalci Teorije vsega, filma o Hawkingovem življenju, ki smo ga v kinodvoranah lahko videli leta 2014, so zaradi tega tudi uporabili drug računalniški glas, ne Hawkingovega, saj niso bili prepričani, da bi znanstvenik to odobraval.

A ko je Hawking še pred premiero videl film, v katerem ga je izredno upodobil britanski igralec Eddie Redmayne (in bil za vlogo pozneje nagrajen z oskarjem), je filmarjem podelil svoj blagoslov za uporabo njegovega pravega glasu (vir). 

Teorija vsega (The Theory of Everything):

Preberite tudi:

Stephen Hawking: Človek ima na Zemlji še sto let časa, nato pa ...