Ponedeljek, 6. 11. 2023, 18.05
2 meseca, 2 tedna
Na prvi nacionalni konferenci o umetni inteligenci pozivi k sodelovanju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,01
Za uspešen razvoj umetne inteligence v Sloveniji in krepitev mednarodne prepoznavnosti države na tem področju bosta potrebni sodelovanje deležnikov in zaupanje javnosti v to tehnologijo, sta na konferenci o umetni inteligenci izpostavili ministrici Tanja Fajon in Emilija Stojmenova Duh. Ravno povezovanje deležnikov je osrednji namen konference.
Tehnologija umetne inteligence ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Prve raziskave so se začele leta 1972 na Institutu "Jožef Stefan", računalničar in akademik Ivan Bratko pa je s svojim pionirskim delom Slovenijo postavil na svetovni zemljevid, je ob odprtju prve nacionalne konference o umetni inteligenci dejala ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
"Priložnost 🇸🇮 na področju UI tiči v ustreznem regulativnem okvirju, preko katerega lahko pridemo do zrelega trga s področja zdravstva, sodstva in področij zelenega prehoda," je izpostavil strokovni sodelavec mag. @MartinMarzi. pic.twitter.com/eCN9RZSeWq
— Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalSLO) November 6, 2023
Fajonova: Zavedati se moramo izzivov, ki jih prinaša tehnološki razvoj
Vendar mednarodna prepoznavnost Slovenije na področju umetne inteligence trenutno velja predvsem za raziskovalno sfero, medtem ko se v gospodarstvu in javni upravi za zdaj govori bolj o izjemah, je dodala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
"Zato je namen te prve današnje nacionalne konference predvsem pregled stanja in znanja v Sloveniji v vseh segmentih, vzpostavitev dobrega sodelovanja deležnikov ter odprta razprava o zagotavljanju potrebnih pogojev, ki bodo spodbujali raziskave, razvoj in uporabo teh tehnologij," je pojasnila.
Poleg prednosti pa tehnologija umetne inteligence prinaša tudi številne izzive, saj gre po besedah zunanje ministrice za tehnologijo, ki jo ustvarjajo in razvijajo ljudje in tako poleg pozitivnih posnema tudi negativne človeške lastnosti. "Tehnološkega razvoja ne moremo ustaviti in ga tudi ne smemo, pomembno pa je, da se pravočasno zavemo vseh izzivov, ki jih prinaša. Ti so povezani z zasebnostjo, varnostjo in seveda etičnimi vprašanji," je dejala zunanja ministrica.
Za uravnotežen razvoj Slovenije in njeno mednarodno prepoznavnost je ključno kakovostno in učinkovito sodelovanje med raziskovalnimi in akademskimi sferami, gospodarstvom in javno upravo, je prepričana. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja bo treba izobraževalni in zaposlovalni sistem prilagoditi v smeri vseživljenjskega učenja, prav tako pa bo treba več in boljše obveščati javnost. Zaupanje javnosti je ključnega pomena pri naslavljanju izzivov, ki jih umetna inteligenca prinaša, je poudarila Fajonova.
O krepitvi zaupanja javnosti v umetno inteligenco
Za zaupanje javnosti v umetno inteligenco je treba zagotoviti, da sta tako zbiranje podatkov kot tudi priprava algoritmov umetne inteligence zasnovana ob upoštevanju preglednosti, odgovornosti in pravičnosti, pri čemer je po mnenju ministrice Stojmenove Duh najpomembnejše ravnovesje med prilagojenimi izkušnjami in varovanjem zasebnosti uporabnikov.
Za krepitev zaupanja je pomembno tudi spodbujanje razvoja etične umetne inteligence, ki dela v dobrobit ljudi, s tem da pomaga izboljševati pogoje dela in bivanja, omogoča več ustvarjalnosti in krepi solidarnost. "Zato je pomembno, da vse zainteresirane skupine, od raziskovalcev, znanstvenikov in inženirjev pa vse do vladnih uradnikov, upoštevamo etična načela za zagotavljanje odgovornega razvoja in uporabe tehnologij umetne inteligence," je dejala ministrica za digitalno preobrazbo.
Današnjo prvo nacionalno konferenco o umetni inteligenci, ki je potekala pod naslovom Umetna inteligenca – prednost in priložnost za Slovenijo, je na gradu Jable v Loki pri Mengšu organiziralo zunanje ministrstvo v sodelovanju z ministrstvi za digitalno preobrazbo, za obrambo ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije, z Gospodarsko zbornico Slovenije ter raziskovalnimi in akademskimi organizacijami.
"Za zaupanje javnosti v UI je treba zagotoviti zbiranje podatkov in pripravo algoritmov UI zasnovano ob upoštevanju preglednosti, odgovornosti in pravičnosti. Ob tem je najpomembneje ravnovesje med izkušnjami in varovanjem zasebnosti uporabnikov," je opozorila @StojmenovaDuh. 🎯 pic.twitter.com/zeTAr8dGN3
— Ministrstvo za digitalno preobrazbo (@digitalSLO) November 6, 2023
Zbliževanje umetne in človeške inteligence
V okviru dogodka so se zvrstili predavanja in paneli na temo usmeritev in izzivov umetne inteligence v slovenskem raziskovalnem sektorju in v gospodarstvu ter priložnosti Slovenije na področju umetne inteligence v mednarodnem prostoru.
Konferenca se je končala s pogovorom o umetni inteligenci kot izzivu za prepoznavnost Slovenije, na katerem so se državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić, državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, državni sekretar na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Mark Štucin ter Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko strinjali, da je v Sloveniji veliko znanja, ki pa mu je treba dati priložnost, da se bo razvilo. Kot je izpostavila Groznikova, se premalo zavedamo, kaj vse znamo in imamo, prav tako pa znanje premalo promoviramo.
"Umetna inteligenca danes predstavlja eno hitreje razvijajočih se področjih novih tehnologij. Zelo malo verjetno je, da bo umetna inteligenca popolnoma nadomestila človeka, saj sta človeško strokovno znanje in miselni proces nenadomestljiva za sprejemanje odločitev, strategijo in upravljanje samega sistema umetne inteligence," je v sklepnem nagovoru poudaril Štucin.
Namesto tega bo, kot je navedel, prihodnost verjetno sestavljena iz harmoničnega zbliževanja umetne in človeške inteligence, ki bo, kot upajo, ustvarila učinkovitejši in odpornejši ekosistem, v katerem živimo. Izpostavil je tudi pomembnost etičnega in regulatornega vidika, "ki temelji na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato Slovenija temu posveča veliko pozornosti".
