umetna inteligenca
Sreda, 25. 10. 2023, 13.55
3 tedne, 5 dni
Se moramo res stalno smehljati, da bo algoritem zadovoljen?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Upravljanje delavcev z umetno inteligenco ali algoritmi lahko privede do občutka izgube avtonomije in sposobnosti za odločanje ter opravljanje nalog.
Digitalna doba nam je poleg večje učinkovitosti in fleksibilnosti prinesla tudi psihosocialna tveganja. Na to v letošnjem evropskem tednu varnosti in zdravja pri delu zlasti opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (Nijz). Vemo, da digitalizacija poleg pozitivnih plati prinaša tudi digitalni stres, ki se kaže v obliki občutka preobremenjenosti, nemoči, glavobolov, doživljanja tesnobe ob odklopu, slabše delovne učinkovitosti in podobnega.
Tveganja je možno uspešno obvladovati, treba pa jih je odkriti in obravnavati čim bolj zgodaj. Predvsem pa je treba pri uvajanju digitalnih sistemov še vedno na prvo mesto postaviti človeka. Umetna inteligenca (UI) in digitalne tehnologije naj bodo človeku v podporo, ne pa ga nadomeščajo, poudarja Nijz.
Delo na domu in prav tako na splošno delo prek spletnih platform poleg prednosti prinaša kar nekaj nevšečnosti. Zaposleni tarnajo nad strokovno izolacijo, osamljenostjo in odsotnostjo podpore sodelavcev, hkrati pa se zabriše ločnica med zasebnim življenjem in delom, saj imajo mnogi občutek, da morajo biti delodajalcu na voljo 24 ur na dan oziroma se jim znatno podaljša delovnik. Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji.
Upravljanje delavcev z umetno inteligenco ali algoritmi lahko privede do občutka izgube avtonomije in sposobnosti za odločanje ter opravljanje nalog.
V tem primeru UI ali algoritmi prevzamejo razporejanje nalog, ocenjujejo opravljeno delo in določajo ritem ter nagrajevanje dela, delavci pa pod takšnim vodenjem lahko doživljajo pritisk, da bi delali hitreje, kar povzroča stres in lahko vpliva na število delovnih nesreč. In nenazadnje do krivice, če pride do napake ali netočnosti pri podatkih.
Poleg tega prihaja pri večini digitalnih tehnologij do zbiranja podatkov o zaposlenih, kar lahko povzroči občutek stalnega nadzora, tudi v prostem času, in občutka izgube zasebnosti. Občutek stalnega nadzora lahko vodi tudi k nenaravnemu vedenju, kot je na primer stalno smehljanje v želji, da bi se vedli skladno z algoritmom.
Obvezna je pravica do odklopa
Zaposleni morajo imeti pravico do odklopa, da jim ni treba odgovarjati na službene klice in elektronska sporočila zunaj svojega delovnega časa. Pravilo mora veljati tudi v času praznikov in dopustov, brez negativnih posledic za zaposlenega in z vzpostavljenim postopkom za sporočanje o kršitvi te pravice.
Pravico do odklopa imajo v nekaterih državah že uzakonjeno, zanjo se tudi pri nas odloča vedno več delodajalcev. Ureja jo tudi predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru.
- razmislimo o svojem odnosu do digitalnih tehnologij, zakaj in koliko časa jih uporabljamo in ali nam ostane dovolj časa za dejavnosti, ki nas veselijo, ter za naše bližnje;
- pri delu se osredotočimo na eno nalogo naenkrat in čim bolj omejimo motnje, kot so opozorila o novi e-pošti, zvoki telefona in druge naprave;
- med opravljanjem zahtevnejšega dela izklopimo vsa obvestila z digitalnih naprav;
- med pogovorom ali sestankom se osredotočimo na komunikacijo; v tem času ne pregledujmo e-pošte, ne pošiljamo SMS-sporočil …;
- vzamemo si premore od sedenja za ekrani in jih izkoristimo za sprostitev, sprehod, vajo za oči ali aktivni odmor, kar nas bo razbremenilo in napolnilo z energijo za nadaljnje delo;
- določimo čas v dnevu, ko nismo dosegljivi in ne pregledujemo e-pošte, novosti na družbenih omrežjih, spletnih novic in drugih vsebin; ta čas namenimo dejavnostim, ki nas sprostijo, sebi oziroma svojim bližnjim.
Vir: Nijz
