Sobota, 15. 9. 2018, 12.02
6 let, 1 mesec
Kaj si o Sloveniji misli idejni oče ene od najbolj vročih tehnologij ta hip
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,89
6
Williama Entrikna smo ujeli na Strateškem forumu Bled, kjer se je udeležil okrogle mize o digitalizaciji sodobne družbe. Na isti okrogli mizi je med drugim sodeloval tudi minister RS za javno upravo Boris Koprivnikar.
Z ameriškim računalniškim strokovnjakom Williamom Entriknom smo se pogovarjali o tehnologiji, ki lahko povzroči pravo revolucijo vsakdanjega življenja, izhaja pa s področja, o katerem smo v zadnjem letu slišali ogromno: iz sveta kriptovalut. Zaupal nam je tudi, kaj si misli o Sloveniji in kaj nam še manjka, da postanemo druga Švica.
William Entriken je izkušeni ameriški programer in finančni strokovnjak, ki je v preteklosti delal za ameriško mornarico in Google ter za več tehnoloških družb načrtoval strateške prevzeme drugih podjetij.
Trenutno se posveča blockchainu oziroma veriženju podatkovnih blokov, na kateri temeljijo kriptovalute, kot je bitcoin. Velja tudi za idejnega očeta ene od najbolj vročih novih tehnologij, ki so zasnovane na blockchainu.
Ali spadate med tako imenovane "early adopterje", torej tiste, ki so leta 2009 med prvimi prepoznali potencial kriptovalute bitcoin in tehnologije veriženja podatkovnih blokov oziroma blockchaina, na kateri temeljijo kriptovalute?
Daleč od tega. Čeprav sem poklicno kariero začel kot programer, sem se v blockchain začel poglabljati šele januarja letos, na vrhuncu svetovne norije s kriptovalutami. Vsi drugi so bogateli - tudi jaz sem želel izkoristiti trenutek in narediti nekaj, kar bi lahko prodal.
"Iskal sem zamisel za nekaj preprostega, morda celo neumnega, ampak hkrati dovolj pametnega, da bi to kdo zares kupil."
In kaj ste naredili?
Ko sem se lotil razvoja lastnega produkta, je bila ena od najbolj vročih stvari v kriptosvetu igra CryptoKitties.
Gre za zbiranje sličic mačk, ki je zasnovano na računalniški platformi ethereum, podprti z verigo podatkovnih blokov, na kateri temeljijo tudi istoimenska kriptovaluta (oziroma kriptovaluta ether) in številni kriptožetoni, ki jih je mogoče kupiti in prodati na borzah s kriptovalutami.
Igra CryptoKitties je kot prva preizkusila idejo, ali je tehnologijo veriženja podatkovnih blokov mogoče uporabiti za zbiranje unikatnih kriptopredmetov, če jim lahko tako rečemo. Izkazalo se je, da gre za odlično idejo, saj je igra postala tako priljubljena, da je decembra preobremenila omrežje platforme ethereum.
Igra CryptoKitties je posebna zato, ker je kot ena od prvih aplikacij uporabila tehnologijo, ki je v svetu kriptovalut in blockchaina do takrat še nismo videli. Jaz sem poklical človeka, ki je razvijal CryptoKitties, in ga vprašal, ali bi to tehnologijo morda standardizirali, saj je uporabna na precej več področjih kot le za zbiranje mačk.
Ker odziva ni bilo takoj, sem se ustvarjanja standarda lotil sam s pomočjo številnih strokovnjakov za blockchain, ki jih je to zanimalo. Navsezadnje je platforma ethereum odprtokodna, kar pomeni, da lahko aplikacije na njej razvija in jo svojim potrebam prilagaja vsak.
Za kakšno tehnologijo torej gre?
Razvili smo standard ERC-721, ki pomeni tako imenovane nezamenljive, unikatne kriptožetone.
Takšni kriptožetoni so popolno nasprotje kriptovalut, kot je na primer bitcoin. Če prodamo ali izgubimo en bitcoin in ga nato zamenjamo z drugim bitcoinom, bo njegova vrednost še vedno en bitcoin. Vsak kriptožeton ERC-721 je medtem drugačen od drugega in ga je nemogoče ekvivalentno zamenjati z drugim.
V primeru igre CryptoKitties vsako sličico mačke, ki jo ima igralec v zbirki, zastopa unikaten kriptožeton ERC-721. Če bi ga poskusili zamenjati z drugim kriptožetonom ERC-721, bi v zbirko dobili drugo mačko.
Zakaj je to pomembno? Kakšna je praktična uporabnost takšne tehnologije?
Čeprav je trenutno najbolj znan primer uporabe standarda ERC-721 zagotavljanje edinstvenosti virtualnih mačk v igri CryptoKitties, so možnosti za implementacijo tehnologije v resnici skoraj neomejene.
Kjer koli se pojavi potreba po dokazovanju, da je nekaj unikat, se lahko obrnemo na ERC-721. Dokazila o opravljenem izobraževanju, certifikati usposobljenosti, avtorske pravice, osebni dokumenti, zdravniške kartoteke, glasovnice na volitvah, licence programske opreme, dokazila o lastništvu nepremičnin in tako dalje.
Z uporabo nezamenljivih kriptožetonov bi bilo lastništvo hiše ali stanovanja na drugo osebo prenesti precej lažje kot danes, ko se je za to v večini primerov treba prebiti skozi goro birokracije, je opozoril Entriken. Vse, kar bi bilo treba narediti, bi bil (v grobem) zgolj prenos kriptožetona.
Treba je poudariti tudi, da ERC-721 ni edini standard nezamenljivih kriptožetonov, narediti jih je mogoče tudi na drugih platformah. Je preprosto zgolj najbolj prepoznaven.
Ali menite, da bo tehnologija veriženja podatkovnih blokov oziroma blockchain nekoč res eden od temeljev našega vsakdana in ne bo ostala le nišna tehnologija, kar je kljub številnim projektom, ki si jih prizadevajo uvesti na različnih področjih, danes še vedno?
Vsekakor. Morda ne takoj, a v prihodnosti zagotovo. Pri svojem delu sodelujem s številnimi podjetji, ki jih ne zanima, koliko na borzi stane en ethereum oziroma ether, saj se to lahko spremeni z danes na jutri.
Zanima jih dolgoročni potencial platforme ethereum - kaj je mogoče narediti z blockchainom, kako lahko z njegovo pomočjo izboljšajo storitev, poslovanje, preglednost.
"Ethereum sicer podajam samo kot primer, ker ga danes poznajo skoraj vsi. Morda ga bo v prihodnosti zamenjala druga, še bolj prilagodljiva in vsestranska platforma."
Kaj pa kriptovalute, kot je bitcoin? Bodo nekoč postale enakovredna alternativa klasičnim fiat valutam ali jih celo nadomestile?
Rekel bi, da so kriptovalute v nekaterih delih sveta že danes vsaj enakovredne fiat valutam oziroma celo boljša izbira. V državah, kjer so ljudje vajeni hitrega izgubljanja vrednosti njihove nacionalne valute, na primer ponekod v Južni Ameriki, ali pa tam, kjer državljani svojega premoženja ne smejo seliti v tujino, na primer na Kitajskem, so kriptovalute lahko izrednega pomena.
Drugače je v večini razvitih delov sveta oziroma na tako imenovanem razvitem Zahodu. Tukaj kriptovalute po mojem mnenju še lep čas ali pa morda celo nikoli ne bodo nadomestile tradicionalnega denarja. Zakaj? Ker potrebe po tem za zdaj ni.
Na Siol.net pogosto pišemo o prevarah, povezanih s kriptovalutami in blockchainom. Kako lahko nekdo prepozna, da bo z naložbo v mamljiv projekt, ki temelji na blockchainu, najverjetneje izgubil denar?
Preprosto. Če se sliši predobro, da bi bilo res, najbrž tudi je. Pred naložbo v takšne projekte se je vedno modro posvetovati s strokovnjakom, ki se na stvar spozna in bo znal svetovati objektivno.
Pametno je tudi preveriti, kakšen načrt si je zadalo podjetje, ki ga nameravate podpreti s svojim denarjem. Naj vam podam primer, na kaj je treba biti zelo pozoren: podjetje si je zadalo, da bo enega od ciljev izpolnilo v roku enega leta, a dosega tega cilja je odvisna od zunanjega dejavnika, morda računalniške platforme, ki pa bo pripravljena šele čez dve leti.
"Se spomnite organizacije Mars One, ki je obljubljala, da bo do leta 2024 proti planetu Marsu poslala prve človeške koloniste, in je iskala prostovoljce? Ves načrt so zastavili, še preden je kdo naredil raketo, s katero bi ljudje lahko odleteli na Mars." | Foto: Mars One
Ste eden od zunanjih sodelavcev slovenskega kriptopodjetja 0xcert. Ali se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je Slovenija raj za razvoj projektov, ki so povezani z blockchainom in kriptovalutami?
V Sloveniji sem bil prvič letos aprila na konferenci o blockchainu. Pogovarjal sem se z mnogo posamezniki in ugotovil, da se v Sloveniji z razvojem aplikacij na blockchainu ukvarja precej res pametnih ljudi. To je nujen prvi korak, če želiš na blockchainu narediti kaj uporabnega, morda celo prelomnega: potrebuješ pametne, iznajdljive ljudi.
Težava je, da je skupnost strokovnjakov za blockchain praviloma razpršena tako zelo, da je te pametne ljudi težko spraviti v en prostor. Konference o blockchainu, ki jih v Sloveniji, kolikor vem, organizirate kar pogosto, so za kaj takega idealne.
"Ena od prednosti Slovenije je, da se o blockchainu veliko govori in, še pomembneje, o blockchainu govorijo pametni ljudje."
Morda edina pomanjkljivost Slovenije je, da je vaš internet zanič. (smeh, op. p.) Vedno, kadar pridem k vam, imam težave s povezavo.
Kot državo, posebej prijazno do kriptosveta, ste večkrat navedli Švico. Kaj ima Švica, Slovenija pa ne?
Ne le Slovenija, tega, kar ima Švica, nima večina drugih držav. To je zelo jasno določena zakonodaja na področju prodaje in uporabe kriptovalut ter kriptožetonov.
Ogromno podjetij, ki svoje projekte razvijajo na blockchainu, se seli v Švico, ker jim tako ni treba najeti odvetnika, da bi zanje raztolmačil zakonodajo na področju kriptovalut v domači državi. V Švici imajo črno na belem zapisano to je tako, to pa tako.
Ena od redkih takšnih držav, kamor se zaradi jasne zakonodaje selijo kriptostart-upi, je tudi Singapur.
Preberite tudi:
6