Nedelja, 2. 5. 2021, 19.38
3 leta, 5 mesecev
Čakajo nas dnevi nemirnih pogledov v nebo: se lahko zgodi najhujše?
Tridesetmetrski in več kot 20 ton težak motor rakete Dolgi pohod-5B, s katerim je Kitajska v četrtek v vesolje odpeljala glavni modul nastajajoče vesoljske postaje Tiangong, nenadzorovano kroži okrog Zemlje, v naslednjih dneh pa bo na naš planet najverjetneje tudi strmoglavil. Čeprav je verjetnost za to majhna, lahko kosi raketnega pogona, ki ne bodo zgoreli v atmosferi, padejo tudi na naseljena območja.
Pogonski sklopi velikih vesoljskih plovil neredko končajo v Zemljini orbiti, toda glavni del pogonskega sklopa kitajske rakete Dolgi pohod-5B bo v prihodnjih dneh iz orbite najverjetneje iztiril in začel kaotičen spust na Zemljo.
Raketa Dolgi pohod-5B med prevozom na izstrelitev.
Kitajska je nad delom rakete, ki je dolg prek 30 metrov, širok pet metrov in tehta več kot dvajset ton, namreč izgubila nadzor, kar pomeni, da je nemogoče predvideti, kdaj in kam bo padla velikanska kovinska komora.
Domneven teleskopski posnetek "neposlušnega" motorja rakete Dolgi pohod-5B, ki naj bi dokazoval, da je ta res ušel izpod nadzora, saj se sodeč po odsevih svetlobe v orbiti premetava asimetrično:
昨日中国から打ち上げられた、宇宙ステーション「天宮」のコアモジュール「天和」(48274/2021-035A)を撮影することができました。2021年4月30日3時12分に平塚から東の高い空に向けた望遠カメラで撮影した様子です。雲が多かったのですが、隙間を通過しました。0等程の明るさでした。 pic.twitter.com/pEGotbLFlp
— 藤井大地 (@dfuji1) April 29, 2021
Po napovedih znanstvenikov bo večji del padajoče rakete sicer najverjetneje zgorel v Zemljinem ozračju, toda ker gre za posebej velik predmet, kaj takega se na Zemljo ni nenadzorovano spustilo že več kot tri desetletja (od vesoljske postaje Saljut 7 februarja 1991), obstaja kar velika možnost, da bodo kosi rakete preživeli prosti pad.
Spomnimo, pred nekaj tedni so po ameriški zvezni državi Seattle deževali kosi enega od potisnih motorjev rakete SpaceX Falcon 9. Del rakete Dolgi pohod 5B, ki bo verjetno treščil na Zemljo, je sedemkrat bolj masiven, kar pomeni, da lahko ob morebitnem padcu na naseljena območja povzroči tudi katastrofo.
Seattle.
— UncleRandom (@Random_Uncle_UK) March 27, 2021
Uncontrolled re-entry of a Falcon 9 rocket which was launched about three weeks ago to put satellites into orbit.
But it didn’t complete its de-orbit burn & it didn’t come down for the last three weeks until it suddenly came down Thursday night pic.twitter.com/shT4yj8Wdn
Kam lahko strmoglavi pobegla kitajska raketa? Tudi na Evropo.
Najverjetnejši cilj je ocean, ki predstavlja večji del površine našega planeta. Toda 5B med kroženjem okrog Zemlje leti tudi nad kopnim in sicer nekoliko severneje od Madrida, New Yorka in Pekinga na severni polobli ter nad južnim delom Čila ter novozelandsko metropolo Wellington.
Kitajci so svet na podoben način strašili že maja lani
Tokratni incident, katerega razplet bo najverjetneje znan do konca prihodnjega tedna, podivjani del rakete bo po ocenah strokovnjakov iz orbite iztiril v prihodnjih dneh, je skoraj popolna ponovitev lanskega.
Kitajska je namreč tudi maja lani izstrelila raketo Dolgi pohod-5B, ki je v vesolje odpeljala prototip vesoljske postaje Tiangong. Tudi takrat so Kitajci izgubili nadzor nad osrednjim delom pogonskega sklopa rakete, ki je po šestih dneh iztiril iz orbite in treščil v Atlanski ocean, nekaj delov pa je domnevno padlo tudi na ozemlje Slonokoščene obale.
Lanski spodrsljaj s podivjanim delom rakete Dolgi pohod-5b je bil hitro pozabljen, toda šlo je za resno napako, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Če bi del motorja proti Zemlji začel strmoglavljati približno petnajst minut prej, bi lahko zadel New York.
Najresnejši incident s pobeglo vesoljsko opremo se je zgodil leta 1979
Enajstega julija 1979 je v Zemljino atmosfero nenadzorovano vstopil Skylab, takrat že opuščena prva vesoljska postaja Združenih držav Amerike.
Skylab je v ozračju zgorel kasneje oziroma na nižji nadmorski višini, kot so računali znanstveniki Nase, zato ni padel samo v južni del Indijskega oceana, temveč so kosi vesoljske postaje deževali tudi po zahodni obali Avstralije.
Preberite tudi:
4