Matic Tomšič

Nedelja,
2. 5. 2021,
19.38

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,32

4

Natisni članek

Natisni članek

Siol plus nedeljska znanost vesolje Kitajska raketa

Nedelja, 2. 5. 2021, 19.38

3 leta, 6 mesecev

Čakajo nas dnevi nemirnih pogledov v nebo: se lahko zgodi najhujše?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 8,32

4

Tridesetmetrski in več kot 20 ton težak motor rakete Dolgi pohod-5B, s katerim je Kitajska v četrtek v vesolje odpeljala glavni modul nastajajoče vesoljske postaje Tiangong, nenadzorovano kroži okrog Zemlje, v naslednjih dneh pa bo na naš planet najverjetneje tudi strmoglavil. Čeprav je verjetnost za to majhna, lahko kosi raketnega pogona, ki ne bodo zgoreli v atmosferi, padejo tudi na naseljena območja.

raketa
Novice Kitajska začela graditi Nebeško palačo v vesolju

Pogonski sklopi velikih vesoljskih plovil neredko končajo v Zemljini orbiti, toda glavni del pogonskega sklopa kitajske rakete Dolgi pohod-5B bo v prihodnjih dneh iz orbite najverjetneje iztiril in začel kaotičen spust na Zemljo.

Raketa Dolgi pohod-5B med prevozom na izstrelitev.  | Foto: Reuters Raketa Dolgi pohod-5B med prevozom na izstrelitev. Foto: Reuters

Kitajska je nad delom rakete, ki je dolg prek 30 metrov, širok pet metrov in tehta več kot dvajset ton, namreč izgubila nadzor, kar pomeni, da je nemogoče predvideti, kdaj in kam bo padla velikanska kovinska komora.

Domneven teleskopski posnetek "neposlušnega" motorja rakete Dolgi pohod-5B, ki naj bi dokazoval, da je ta res ušel izpod nadzora, saj se sodeč po odsevih svetlobe v orbiti premetava asimetrično:

Po napovedih znanstvenikov bo večji del padajoče rakete sicer najverjetneje zgorel v Zemljinem ozračju, toda ker gre za posebej velik predmet, kaj takega se na Zemljo ni nenadzorovano spustilo že več kot tri desetletja (od vesoljske postaje Saljut 7 februarja 1991), obstaja kar velika možnost, da bodo kosi rakete preživeli prosti pad.

Spomnimo, pred nekaj tedni so po ameriški zvezni državi Seattle deževali kosi enega od potisnih motorjev rakete SpaceX Falcon 9. Del rakete Dolgi pohod 5B, ki bo verjetno treščil na Zemljo, je sedemkrat bolj masiven, kar pomeni, da lahko ob morebitnem padcu na naseljena območja povzroči tudi katastrofo.

Kam lahko strmoglavi pobegla kitajska raketa? Tudi na Evropo.

Najverjetnejši cilj je ocean, ki predstavlja večji del površine našega planeta. Toda 5B med kroženjem okrog Zemlje leti tudi nad kopnim in sicer nekoliko severneje od Madrida, New Yorka in Pekinga na severni polobli ter nad južnim delom Čila ter novozelandsko metropolo Wellington.

Novice Ker šefi niso poslušali strokovnjaka, se je zgodila strašna tragedija #video

Kitajci so svet na podoben način strašili že maja lani

Tokratni incident, katerega razplet bo najverjetneje znan do konca prihodnjega tedna, podivjani del rakete bo po ocenah strokovnjakov iz orbite iztiril v prihodnjih dneh, je skoraj popolna ponovitev lanskega.

Kitajska je namreč tudi maja lani izstrelila raketo Dolgi pohod-5B, ki je v vesolje odpeljala prototip vesoljske postaje Tiangong. Tudi takrat so Kitajci izgubili nadzor nad osrednjim delom pogonskega sklopa rakete, ki je po šestih dneh iztiril iz orbite in treščil v Atlanski ocean, nekaj delov pa je domnevno padlo tudi na ozemlje Slonokoščene obale.

Lanski spodrsljaj s podivjanim delom rakete Dolgi pohod-5b je bil hitro pozabljen, toda šlo je za resno napako, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Če bi del motorja proti Zemlji začel strmoglavljati približno petnajst minut prej, bi lahko zadel New York.  | Foto: Reuters Lanski spodrsljaj s podivjanim delom rakete Dolgi pohod-5b je bil hitro pozabljen, toda šlo je za resno napako, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Če bi del motorja proti Zemlji začel strmoglavljati približno petnajst minut prej, bi lahko zadel New York. Foto: Reuters

Najresnejši incident s pobeglo vesoljsko opremo se je zgodil leta 1979

Enajstega julija 1979 je v Zemljino atmosfero nenadzorovano vstopil Skylab, takrat že opuščena prva vesoljska postaja Združenih držav Amerike.

Skylab je v ozračju zgorel kasneje oziroma na nižji nadmorski višini, kot so računali znanstveniki Nase, zato ni padel samo v južni del Indijskega oceana, temveč so kosi vesoljske postaje deževali tudi po zahodni obali Avstralije.  

Preberite tudi:

Bleda modra pika
Novice Slavni znanstvenik jih je deset let rotil, naj ga poslušajo. Na srečo so ga.
Astronavt, Zemlja
Novice Človek z jaj... iz titana: tega zaradi nevarnosti ne delajo več