Za poskus uboja s kijem 7 let zapora in zdravljenje

Mariborčanu Šočriju Mehmetiju je ob tem sodišče podaljšalo pripor, v katerem je od 28. aprila lani, in ga je doslej bolj ali manj preživel na forenzičnem psihiatričnem oddelku UKC Maribor. Ker je njegov zagovornik Andrej Kac predlagal, da obtoženi tam ostane tudi do pravnomočnosti sodbe, se najverjetneje ne bo preselil v navadni pripor.

Sodni senat je Mehmetiju namreč naložil tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na forenzičnem oddelku psihiatrije, njegovo potrebnost pa bo preverjal vsakih šest mesecev. Če to ne bo več potrebno, bo moral preostanek kazni preživeti za zapahi.

Odvetnik Kac je tudi danes poskušal z ugovori pravne narave in senat kar dvakrat poslal na odločanje o tem, da bi imenovali še izvedenca nevrologije, ki bi preveril, kaj so sploh vzroki, da se je Mehmeti odločil za napad nekdanje partnerke.

Tudi sicer se je večji del sojenja vrtel okoli izvedencev, ki so ugotavljali duševno stanje obtoženega.

Nevaren tako zase kot za življenja drugih

Po mnenju tožilke Tadeje Majcen so se strinjali, da je obtoženi nevaren tako zase kot za življenja drugih, kljub temu, da naj bi imel v času dogodka zmanjšano zmožnost razumevanja svojega dejanja, pa ta naj ne bi bistveno zmanjšana. Oškodovanko je, kot je še enkrat v sklepni besedi povedala tožilka, napadel na grozovit način, jo silovito udarjal po glavi in drugih delih telesa, s čimer ji je povzročil trajne zdravstvene težave, vse to pa naj bi počel z namenom, da bi jo umoril. Le mimoidočemu, ki je slišal njeno vpitje, in hitri zdravniški pomoči se gre po njenem zahvaliti, da je preživela.

Tožilka Majcen je zato sodišču predlagala izrek 13 let zaporne kazni za kaznivo dejanje poskusa umora ter varnostni ukrep obveznega zdravljenja in podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe.

Zagovornik Kac je po drugi strani v sklepni besedi, potem ko je senat danes kar dvakrat zavrnil njegovo zahtevo za imenovanje izvedenca nevrologa, dejal, da je povsem jasno, kaj in kako se je zgodilo, a je menil, da obtoženi zaradi duševnih težav, ki naj bi bile posledica nesrečne poškodbe glave v letu 2007, ne more biti kazensko odgovoren.

Po njegovem so si bila izvedenska mnenja nasprotujoča, zato bi bilo po njegovem nujno v primer pritegniti nevrologa, ki bi pojasnil, zakaj je obtoženi storil kaznivo dejanje, ter pri tem spomnil, da je v preteklosti že večkrat ravnal zelo podobno. "Žal je to ostalo nerazjasnjeno," je dejal Kac in sodišču predlagal, da Mehmetija ne obsodi na zapor, pač pa ga napoti na obvezno zdravljenje.

Za dejanje mu je žal

Obtoženi je pred odločanjem senata povedal le, da njegov namen ni bil nikogar ubiti, za tisto, kar se je zgodilo, pa da mu je žal, a časa ne more zavrteti nazaj. Se je pa strinjal s predlogom svojega odvetnika, saj se zaveda, da ima zdravstvene težave.

Senat je po polurnem odločanju sklenil predlagano kazen tožilstva prekvalificirati iz poskusa umora v poskus uboja, prav tako je ocenilo, da ni bilo znakov za to, da bi dejanje storil na grozovit način. Izvedenska mnenja so po njihovem mnenju zadoščala za razsojo, čeprav je bilo ocenjeno, da se je obtoženi nahajal v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, pa naj bi se vseeno zavedal ravnanja, zato se je sodišče odločilo za zaporno kazen.

Pri izreku kazni je senat poleg bistveno zmanjšane prištevnosti upošteval še Mehmetijevo predhodno nekaznovanost in dejstvo, da je dejanje ostalo pri poskusu, obtoženega pa oprostilo sodnih stroškov. Tudi oškodovanka zoper njega ni vložila nobenega premoženjsko-pravnega zahtevka.