SiolNET. Novice 30 let svobode
7,14

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Ven iz Slovenije, morilci!"

7,14

termometer

Obkolitev učnega centra v Pekrah
Oklepnik JLA pri Pekrah Foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije

Pred 30 leti so enote JLA obkolile učni center slovenske Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Vojaki JLA so se pozneje umaknili v vojašnice, a kot se je izkazalo mesec dni pozneje, so bili pekrski dogodki napoved agresije JLA nad osamosvojeno Slovenijo.

Največja grožnja Sloveniji na poti v samostojnost je bila Jugoslovanska ljudska armada (JLA), do zob oborožena vojska (v Sloveniji in v njeni bližini je imela več kot 30 tisoč mož), ki je prisegala na socializem in Jugoslavijo in ki so jo vodili generali, sovražno nastrojeni do slovenske demokratizacije in osamosvajanja.

Razorožitev slovenske TO

Slovenija in JLA sta pogosto merili moči. Začelo se je 14. maja 1990, ko je zvezni obrambni minister, general Veljko Kadijević, izdal ukaz o prenosu orožja republiških Teritorialnih obramb (TO) v skladišča JLA. Do 18. maja 1990 je bilo slovenski Teritorialni obrambi (TO) odvzetih okoli devetdeset odstotkov orožja.

Slovenski naborniki Novice To se je zgodilo prvič v slovenski zgodovini

Do prvega resnega incidenta med Slovenijo in JLA je prišlo oktobra 1990, ko je Slovenija namesto projugoslovanskega generala Ivana Hočevarja za načelnika štaba slovenske TO imenovala Janeza Slaparja.

Vojaški specialci zasedejo republiški štab TO

Republiški štab na Prežihovi v Ljubljani so nato zasedli vojaški specialci. Slovenska oblast je odklopila priključke za elektriko, vodo in komunikacije, štab pa preselila na drugo lokacijo.

Zaradi zasedbe republiškega štaba TO so na Prežihovi ulici v Ljubljani potekali tudi protesti. Med protestniki je bil tudi zdaj že pokojni pomorščak Jure Šterk (na fotografiji drži v rokah tablo). Zaradi zasedbe republiškega štaba TO so na Prežihovi ulici v Ljubljani potekali tudi protesti. Med protestniki je bil tudi zdaj že pokojni pomorščak Jure Šterk (na fotografiji drži v rokah tablo). Foto: Tone Stojko

Jugogeneralom sta trn v peti predstavljala zlasti slovensko vzpostavljanje lastne vojske in konec odhajanja slovenskih nabornikov v JLA marca 1991. Z ustavnimi dopolnili, zakonom o vojaški dolžnosti in obrambnim proračunom za TO je Slovenija slovenskim nabornikom omogočila služenje vojaške obveznosti v učnih centrih slovenske TO.

Prvi slovenski naborniki v slovenski TO

15. maja 1995 so prišli prvi slovenski naborniki na služenje vojaške obveznosti v učna centra slovenske TO: 180 nabornikov je prišlo v učni center na Igu in 120 v Pekre pri Mariboru.

Slobodan Milošević sojenje Haag Novice Srbski rop stoletja, ki je osupnil Slovence

Zadnji učni center si je JLA izbrala za napenjenje mišic. 23. maja 1991 je v bližino učnega centra v Pekrah prišlo nekaj oboroženih izvidnikov JLA. Dva izvidnika je nekaj po osmi uri zjutraj zajela protidiverzantska enota TO, ker sta se preveč približala učnemu centru.

JLA obkoli učni center v Pekrah

Po dveh urah so ju izpustili, nekaj po 12. uri pa so pred učni center prišli vojaki JLA z oklepniki in zahtevali izročitev teritorialcev, ki so zajeli vojaka. TO je zahteve JLA zavrnila. Nato je po 14. uri prišla še enota vojaške policije JLA. Po njihovem prihodu so vojaki JLA v učni center uperili orožje.

Obkolitev Peker ni preprečila delovanja učnih centrov TO. 2. junija so tako v učnih centrih slovenski naborniki prvič v slovenski zgodovini prisegli Sloveniji. Obkolitev Peker ni preprečila delovanja učnih centrov TO. 2. junija so tako v učnih centrih slovenski naborniki prvič v slovenski zgodovini prisegli Sloveniji. Foto: Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Slovenije

Začelo se je govoriti tudi o tem, da bodo pred učni center prišli tanki JLA. Cesto do učnega centra so medtem že zasedli okoliški prebivalci in starši slovenskih vojakov v učnem centru, da bi preprečili prihode novih enot. Prišle so tudi posebne enote slovenske policije.

Ugrabitev poveljnika vzhodnoštajerske TO

Vse bolj napeto je bilo tudi v Mariboru, kjer so se številni ogorčeni meščani protestno zbirali pred vojašnicami JLA. Pred vojašnico Franca Rozmana-Staneta se je tako zbralo med 300 in 400 ljudi.

Plebiscit za samostojno Slovenijo Novice Kako smo Slovenci poslali Jugoslavijo na smetišče zgodovine

V prostorih mariborske občine je pri takratni mariborski županji Magdi Tovornik prišlo do pogajanj med JLA in slovensko TO. Ta pogajanja je jugovojska izkoristila za ugrabitev poveljnika TO Vzhodne Štajerske Vladimirja Miloševiča in njegovega namestnika Milka Ozmeca.

Smrt Josefa Šimčika

Mariborčani so zaradi aretacije še v večjem številu protestirali pred vojašnicami in skušali z živim zidom preprečiti premike oklepnikov. 24. maja je oklepnik JLA, ki je zapeljal v množico, pri vojašnici Slave Klavora na Ljubljanski cesti do smrti povozil Josefa Šimčika iz Miklavža na Dravskem polju. Šimčik je prva žrtev za samostojno Slovenijo.

Mariborčani prižigajo svečke na kraju, kjer je oklepnik JLA do smrti povozil Josefa Šimčika. Mariborčani prižigajo svečke na kraju, kjer je oklepnik JLA do smrti povozil Josefa Šimčika. Foto: Tone Stojko

Incident se je zgodil tudi na Ptuju, kjer je jugoslovanski vojak streljal na neoboroženega delavca elektropodjetja in ga ranil v nogo. Zaradi Šimčikove smrti je po poročanju takratnega Dela pred vojašnico Vojvode Mišića protestiralo tisoč ljudi. Protestniki so med drugim vzklikali: "Četniki!", "Morilci!", "Ven iz Slovenije!" in "Hočemo mir!".

Opozicija bojkotira shod v podporo branilcem Peker

Slovenska oblast je vojašnicam odklopila elektriko in telefone. JLA je popustila, izpustila Miloševiča in Ozmeca in zapustila Pekre. 2. junija je tako na Igu zapriseglo 180, v Pekrah pa 150 slovenskih nabornikov.

Slovenski teritorialci razorožujejo vojake JLA Novice Od polkovnika JLA, ki je grozil s pobijanjem Slovencev, do uresničitve slovenskih sanj

Slovenska oblast je 31. maja organizirala shod v podporo branilcem Peker, ki pa ga je opozicija (prenovitelji, liberalni demokrati in socialisti) bojkotirala, tako da so na shodu nastopili samo predstavniki strank Demosa.

Liberalni demokrati so za incident v Pekrah krivili vlado, takratni predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč je celo zahteval zaprtje obeh učnih centrov.

Obkolitev učnega centra v Pekrah Novice "To je veleizdaja Slovenije" Agresija JLA junija 1991 Novice Konspirativno srečanje, ki je obrnilo našo zgodovino Adolf Hitler in Benito Mussolini Novice Zločini, ki jih je nad Slovenci storila fašistična roka

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 11
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin