Nedelja, 23. 5. 2021, 7.01
2 leti, 11 mesecev
"Ven iz Slovenije, morilci!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,14
57
Oklepnik JLA pri Pekrah
Pred 30 leti so enote JLA obkolile učni center slovenske Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru. Vojaki JLA so se pozneje umaknili v vojašnice, a kot se je izkazalo mesec dni pozneje, so bili pekrski dogodki napoved agresije JLA nad osamosvojeno Slovenijo.
Največja grožnja Sloveniji na poti v samostojnost je bila Jugoslovanska ljudska armada (JLA), do zob oborožena vojska (v Sloveniji in v njeni bližini je imela več kot 30 tisoč mož), ki je prisegala na socializem in Jugoslavijo in ki so jo vodili generali, sovražno nastrojeni do slovenske demokratizacije in osamosvajanja.
Razorožitev slovenske TO
Slovenija in JLA sta pogosto merili moči. Začelo se je 14. maja 1990, ko je zvezni obrambni minister, general Veljko Kadijević, izdal ukaz o prenosu orožja republiških Teritorialnih obramb (TO) v skladišča JLA. Do 18. maja 1990 je bilo slovenski Teritorialni obrambi (TO) odvzetih okoli devetdeset odstotkov orožja.
Do prvega resnega incidenta med Slovenijo in JLA je prišlo oktobra 1990, ko je Slovenija namesto projugoslovanskega generala Ivana Hočevarja za načelnika štaba slovenske TO imenovala Janeza Slaparja.
Vojaški specialci zasedejo republiški štab TO
Republiški štab na Prežihovi v Ljubljani so nato zasedli vojaški specialci. Slovenska oblast je odklopila priključke za elektriko, vodo in komunikacije, štab pa preselila na drugo lokacijo.
Zaradi zasedbe republiškega štaba TO so na Prežihovi ulici v Ljubljani potekali tudi protesti. Med protestniki je bil tudi zdaj že pokojni pomorščak Jure Šterk (na fotografiji drži v rokah tablo).
Jugogeneralom sta trn v peti predstavljala zlasti slovensko vzpostavljanje lastne vojske in konec odhajanja slovenskih nabornikov v JLA marca 1991. Z ustavnimi dopolnili, zakonom o vojaški dolžnosti in obrambnim proračunom za TO je Slovenija slovenskim nabornikom omogočila služenje vojaške obveznosti v učnih centrih slovenske TO.
Prvi slovenski naborniki v slovenski TO
15. maja 1995 so prišli prvi slovenski naborniki na služenje vojaške obveznosti v učna centra slovenske TO: 180 nabornikov je prišlo v učni center na Igu in 120 v Pekre pri Mariboru.
Zadnji učni center si je JLA izbrala za napenjenje mišic. 23. maja 1991 je v bližino učnega centra v Pekrah prišlo nekaj oboroženih izvidnikov JLA. Dva izvidnika je nekaj po osmi uri zjutraj zajela protidiverzantska enota TO, ker sta se preveč približala učnemu centru.
JLA obkoli učni center v Pekrah
Po dveh urah so ju izpustili, nekaj po 12. uri pa so pred učni center prišli vojaki JLA z oklepniki in zahtevali izročitev teritorialcev, ki so zajeli vojaka. TO je zahteve JLA zavrnila. Nato je po 14. uri prišla še enota vojaške policije JLA. Po njihovem prihodu so vojaki JLA v učni center uperili orožje.
Obkolitev Peker ni preprečila delovanja učnih centrov TO. 2. junija so tako v učnih centrih slovenski naborniki prvič v slovenski zgodovini prisegli Sloveniji.
Začelo se je govoriti tudi o tem, da bodo pred učni center prišli tanki JLA. Cesto do učnega centra so medtem že zasedli okoliški prebivalci in starši slovenskih vojakov v učnem centru, da bi preprečili prihode novih enot. Prišle so tudi posebne enote slovenske policije.
Ugrabitev poveljnika vzhodnoštajerske TO
Vse bolj napeto je bilo tudi v Mariboru, kjer so se številni ogorčeni meščani protestno zbirali pred vojašnicami JLA. Pred vojašnico Franca Rozmana-Staneta se je tako zbralo med 300 in 400 ljudi.
V prostorih mariborske občine je pri takratni mariborski županji Magdi Tovornik prišlo do pogajanj med JLA in slovensko TO. Ta pogajanja je jugovojska izkoristila za ugrabitev poveljnika TO Vzhodne Štajerske Vladimirja Miloševiča in njegovega namestnika Milka Ozmeca.
Smrt Josefa Šimčika
Mariborčani so zaradi aretacije še v večjem številu protestirali pred vojašnicami in skušali z živim zidom preprečiti premike oklepnikov. 24. maja je oklepnik JLA, ki je zapeljal v množico, pri vojašnici Slave Klavora na Ljubljanski cesti do smrti povozil Josefa Šimčika iz Miklavža na Dravskem polju. Šimčik je prva žrtev za samostojno Slovenijo.
Mariborčani prižigajo svečke na kraju, kjer je oklepnik JLA do smrti povozil Josefa Šimčika.
Incident se je zgodil tudi na Ptuju, kjer je jugoslovanski vojak streljal na neoboroženega delavca elektropodjetja in ga ranil v nogo. Zaradi Šimčikove smrti je po poročanju takratnega Dela pred vojašnico Vojvode Mišića protestiralo tisoč ljudi. Protestniki so med drugim vzklikali: "Četniki!", "Morilci!", "Ven iz Slovenije!" in "Hočemo mir!".
Opozicija bojkotira shod v podporo branilcem Peker
Slovenska oblast je vojašnicam odklopila elektriko in telefone. JLA je popustila, izpustila Miloševiča in Ozmeca in zapustila Pekre. 2. junija je tako na Igu zapriseglo 180, v Pekrah pa 150 slovenskih nabornikov.
Slovenska oblast je 31. maja organizirala shod v podporo branilcem Peker, ki pa ga je opozicija (prenovitelji, liberalni demokrati in socialisti) bojkotirala, tako da so na shodu nastopili samo predstavniki strank Demosa.
Liberalni demokrati so za incident v Pekrah krivili vlado, takratni predsednik liberalnih demokratov Jožef Školč je celo zahteval zaprtje obeh učnih centrov.
57