Vsi cirili pucki zamrznjenega Erjavca

Te stranke so nesrečne in poskušajo vlado na vsak način zrušiti že od takrat, ko jih je pred letom Marjan Šarec z odstopom prestavil v opozicijo. Resnejši poskus destabilizirati vlado med vrhuncem epidemije pa jim je ta teden propadel že drugič. Prvič so poskusili z Jožetom P. Damijanom. A ta še kot kandidat ni mogel odstopiti, ker ga v državnem zboru po mandatarskih nastopih v številnih medijih nikoli niso zares predlagali. Uspelo pa je Erjavcu in opoziciji, da je na vrhuncu epidemije odstopil minister za zdravje Tomaž Gantar (DeSUS). To je imelo zanimive posledice: število odkritih okuženih se od takrat niža. Ni čisto jasno, ali zaradi dobre Gantarjeve politike prej ali odstopa.

Po Jankoviću se zamrzuje še Erjavec

Erjavec je najprej sporočil, da kandidaturo le začasno zamrzuje. Kot je Zoran Janković nekoč zamrznil vodenje Pozitivne Slovenije, da je za krajši čas državi zavladala Alenka Bratušek (takrat PS, danes SAB). Takrat smo dobili prvo stranko z zamrznjenim predsednikom. Zamrznil pa je nekoč svoje članstvo v zvezi komunistov menda tudi Milan Kučan. Zamrzovanja se je Erjavec spomnil, ko se je razvedelo, da je po poslancu SD Soniboju Knežaku, ki je že bil pozitiven, okužen še vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Kar bi pomenilo, da bi za padec vlade, če bi se vsaj Knežak vrnil, Erjavec potreboval pet cirilov puckov. Najmanj. No, tajnih agentov, ker se Pucko ni skrival.

Za težavo, ker so imeli odločno premalo poslanskih glasov in so jih še izgubljali, je opozicija okrivila vladajoče. Razširili so govorice, da je poslance nekaj dni prej z novim koronavirusom namerno okužil šef Sove Janez Stušek. Stušek je komisiji za nadzor obveščevalcev za tesno zaprtimi vrati v posebni kletni sobi pomagal ugotavljati, kako se je med zaposlenimi na Sovi znašla znanka Marjana Šarca Nataša Hribar, in to na delovnem mestu, za katero ni izpolnjevala pogojev, in s previsoko plačo. V času vlade Marjana Šarca so ustanovili delovno mesto na Sovi posebej za Natašo. Kako se je vse to ob Nataši lahko zgodilo, naši najboljši obveščevalci in nadzorniki še do danes niso razvozlali.

Po tej seji se je na rutinskem testiranju pokazalo, da je šef Sove Stušek pozitiven. Mediji, ki jih ima opozicija za širjenje propagande, in celo Matjaž Nemec (SD), ki vodi komisijo za nadzor obveščevalcev, pa so razširili zgodbo, da se je šef tajne službe že dan pred sejo komisije slabo počutil in zaradi zdravstvenih težav ni prišel v službo. Očitali so, da je šef tajne službe uporabil biološko orožje, novi koronavirus, ki ga je v tiho sobo parlamenta pretihotapil tako, da je okužil samega sebe, da bi s tveganjem lastnega življenja preprečil Karlu Erjavcu prevzem oblasti.

Da bi se Stušek že dan prej slabo počutil in zaradi zdravstvenih težav ne bi prišel v službo, so si v opoziciji izmislili, se je pokazalo, ko smo preverili:

Novice Sova zanika Nemčeva podtikanja, da naj bi Stušek namerno širil okužbo med poslanci

Testiranja v zadnjih dneh pa so pokazala, da Stušek tudi ni okužil niti enega poslanca na zaprti seji, kjer so vsi nosili maske. Predsednik državnega zbora Igor Zorčič (SMC) je dogajanje ocenil tako:

Pred tednom je bila sprožena afera COVID, ko naj bi v #DZ na KNOVS prišlo do okužb poslancev.
Izkazalo se je, da se nihče od tam navzočih poslancev ni okužil. Konstruktivne nezaupnice ni preprečil ne poslovnik, ne COVID, temveč tisti, ki niso hoteli, da se o njej odloča. #umik

— Igor Zorčič (@IgorZorcic) January 23, 2021

Zaradi lastne varnosti je v tihi sobi masko nosil tudi Stušek. Vedel je namreč, da je državni zbor nevarno območje, ker so v njem okuženi v poslanski skupini SD, ki ji pripada Nemec.

Test je bil zadnje dni negativen tudi pri Dejanu Kalohu (SDS), ta je v tihi sobi sedel še najbližje Stušku.

Opravičil za širjenje norih teorij zarote se pozneje ni nihče. To ni v navadi opozicije in njenih novinarjev.

Obratno. Iz opozicije so vladajoče še dodatno obtoževali, da so krivi, ker ji manjkajo štirje pucki, ko je večina zavrnila zahteve, da bi na vrat na nos spremenili pravila igre, da bi lahko tajno glasovali tudi poslanci, ki zaradi bolezni ne morejo v parlament. Kar sicer, če opozicija nima štirih puckov, ne bi nič pomagalo. 

Z zamrzovanjem se Erjavcu ni najbolj izšlo. Konstruktivne nezaupnice ni mogoče vtakniti v zamrzovalnik kot cepiva ali kot vodenja Pozitivne Slovenije. Predlog z 42 podpisi je predsednik državnega zbora Zorčič zaradi tega moral zabrisati v smeti. In trenutno Erjavec ni kandidat za šefa vlade. Ga pa opozicija še naprej predstavlja tako. Propagandno. Del medijev in novinarjev pa je tudi nasedel. Kot že prej pri kandidatu za šefa vlade Jožetu P. Damijanu, ki to nikoli ni bil. 

Novice So poslanci KUL ponovno predlagali Erjavca ali širijo neresnice? #video

Da bi odstavili Janšo in s tem vse ministre, bodo morali poslanci strank, ki so za Erjavca, tega ponovno predlagati.  A namesto tega so te dni sprožili interpelacijo proti ministru za delo Janezu Kralju Ciglerju (NSi), s katero ga lahko čez kak mesec ali dva odstavijo. Da zdaj odstavljajo enega ministra, ko nameravajo že prej odstaviti čisto vse, ni čisto logično. A opozicija pač uporablja vsa mogoča in nemogoča sredstva, da bi povzročila nestabilnost, in to že od takrat, ko je Janez Janša začel prevzemati vlado.

Čas epidemije kot priložnost za rušenje vlade

Opozicijske LMŠ, SD, Levico in SAB si bomo zapomnili predvsem po tem, da so se v času epidemije, bolnih in mrtvih, ukvarjali predvsem s tem, kako sprožiti politično nestabilnost in zrušiti vlado. Prirejali so redne kolesarske proteste s pozivi k smrti, trdili, da so zdravniki namerno delali sezname smrti in morili starostnike po zadnje desetletje socialistično zanemarjenih domovih za starejše, ko so urejali evidence, ki jih iz časov prejšnjih vlad ni bilo. Zavračali so uporabo aplikacije #OstaniZdrav in pozivali k šolam brez mask. Pri tem so bili uspešni. Aplikacijo smo dobili pozno in uporabljalo jo je relativno malo ljudi. Čez čas pa so bile vse šole zaprte in zato brez mask. Za dolge mesece. Najnovejši poskus v podobno smer je zahteva, da testiranja za učitelje, ko bo spet pouk, ne smejo biti obvezna.

Saj veste: če bo manj podatkov, kako se širijo okužbe v šolstvu, bo bolje za opozicijo, ki bo lahko pozneje, ker ni bilo pravočasnega odziva, za nov val okužb spet obtožila vladajoče.

Kot so zadnje dni šefa Sove, da je namerno okuževal poslance, ali pa ministra za delo, ki je za opozicijo krivec za okužbe v domovih za starejše in po podjetjih.

Opozicija pri tej propagandi lahko računa na pomoč številnih medijev, kar gre že v takšne širine, da sramoti vso novinarsko skupnost. Mediji, na primer, so objavljali cele serije intervjujev z mandatarskim kandidatom Jožetom P. Damijanom, ki nikoli ni bil kandidat. Erjavcu, ki krajši čas je bil kandidat, vodi pa majhno stranko in še poslanec ni, pa so na javni televiziji v pičlih nekaj dneh omogočili kar dva intervjuja, v katerih so mu novinarji dovolili, da je propagandno širil popolne neresnice. V intervjuju s Tanjo Gobec je, na primer, ko ga je novinarka opozorila, da so ga podprli le trije od petih poslancev poslanske skupine DeSUS, Erjavec dejal: "Ne, poslanska skupina DeSUS ima štiri poslance." Gobčeva ni vztrajala, da Erjavec govori traparije. Poslanska skupina DeSUS ima v državnem zboru pet poslancev. 

Še bolj propagandno pa je bilo, ko ji je Erjavec dejal: "Ne razumem tudi teh kritik predsednika vlade, da sprožamo konstruktivno nezaupnico v času najhujše epidemije. Treba je vedeti, opozicija bi lahko bolj trdo igrala, lahko bi vložila interpelacije, lahko bi sklicevali izredne seje. Ampak ne, mi smo konstruktivno sodelovali pri reševanju težav, ki jih ima ta država.”

V pol leta vladanja Janeza Janše sta bili vloženi dve interpelaciji: proti ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku (SMC) in notranjemu ministru Alešu Hojsu (SDS). In če ne bi odstopila, bi ta doletela tudi ministrico za kmetijstvo Aleksandro Pivec. Pravkar je bila vložena še proti ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju.  Opozicija je zahtevala tudi celo vrsto izrednih sej.

V dvakrat daljšem obdobju vlade Marjana Šarca, ko ni bilo epidemije, je prejšnja desna opozicija sprožila eno samo interpelacijo: proti Erjavcu. Malo verjetno je, da Erjavec te zgodovine, ker se ga je dotaknila tudi osebno, ne bi poznal. Bilo bi tudi nerodno za kandidata za šefa vlade, če bi bil takšen nevednež.

Pač širi neresnice in to tako, da se zdi, da sam sebi celo verjame.

Ko gostijo šefe vladnih strank, na primer Zdravka Počivalška ali Mateja Tonina (NSi), jim na javni RTV voditelji skačejo v besedo celo, ko odgovarjajo na hude obtožbe in ko ne govorijo povsem očitnih neresnic. Praviloma pa so soočeni še z opozicijo. Pri Erjavcu, ki takoj dobi serijo privilegiranih samostojnih nastopov, kot da bi že bil šef vlade, pa očitnih neresnic ne opazijo.

Ali pa smo jih vsi že tako navajeni, da se to pri Erjavcu, Šarcu in podobnih vzame kot samoumevno.

Precej verjetno je sicer, da je za različno strokovno raven intervjujev na javni televiziji z vladnimi in opozicijskimi prvaki še dodaten razlog: programski svet RTV zadnja leta vodi predstavnik SD Ciril Baškovič, zdajšnja opozicija pa je tam dolga leta imela celo dvotretjinsko večino. Tam se izbira generalnega direktorja, ki odloča o nižjih direktorjih in urednikih. In to ima vpliv.

V preteklosti sta bila na vrhu programskega sveta še dva politika SD: Janez Kocijančič in Jernej Pikalo. Z desne pomemben politik, na primer nekdanji šef pomembne stranke, še nikoli ni bil na vrhu programskega sveta te javne hiše.

V prihodnjih dneh bo programski svet izbiral novega generalnega direktorja, ker se Igorju Kaduncu izteka mandat. Kadunca so dvakrat poskušali odstaviti. Ni uspelo.

Sam pa Kadunc ni odstopal, kot je Erjavec ali kot je še veliko bolj odmevno pred letom odstopil Šarec. 

Šarec je odstop takrat pojasnil tako: "S to vlado ne morem zadovoljiti ljudi."

Zdaj bi nas rad z Erjavčevo vlado. 

Šarec je odstopil, ko mu je odstopno izjavo poslal finančni minister Andrej Bertoncelj. To se je zgodilo po tem, ko je Šarec z Levico Luke Meseca na vrat na nos ukinjal dodatno zdravstveno zavarovanje in ni upošteval posledic za državni proračun in financiranje zdravstva. Ker smo bili tik pred tem, da državo udari epidemija koronavirusa, je bilo ukvarjanje s tem, kako na drugačen način v prihodnje zagotoviti premalo denarja za zdravstvo, strel v koleno v vseh pogledih. 

Kot je bil hud strel v koleno poskus, da bi nam tisti način vladanja vrnilo 42 poslancev s Karlom Erjavcem, ki še išče štiri cirile pucke.