Na preizkušnji bodo vsi – igralci in navijači Olimpije

Po dveh porazih Uniona Olimpije so se že pojavili tisti prvi dežurni nergači, ki v celotni zgodbi Uniona Olimpije vidijo bore malo. Realno pričakovati zmagi proti evropskima velikanoma Barceloni in Sieni, ki imata v svojih vrstah vsaj po enega igralca, ki je več vreden od celotne ljubljanske ekipe, je bilo malodane iluzorno. Na zadnji tekmi v Sieni smo videli, kaj pomeni kakovost košarkarjev, ki jih Olimpija v primerjavi z evropskimi velikani nima. Če je povsem sam pri metu Rimantas Kaukenas, potem z veliko verjetnostjo pričakuješ tudi učinkovito zaključeno akcijo, medtem ko pri Sasu Salinu ali še pri nekaterih drugih igralcih Olimpije trepetaš, ali bo koš ali ne. In ko k temu dodamo še neizkušenost ter tremo pri določenih posameznikih, je toliko manjša verjetnost, da bo vse skupaj delovalo, kot mora. Še največ hladnokrvnosti premore v Olimpijini zasedbi mladi Latvijec Davis Bertans, za katerega je škoda, da je bil poleti preveč aktiven – sodeloval je namreč v dveh reprezentančnih akcijah, zaradi česar je trpelo njegovo koleno, sedaj pa trpi tudi minutaža v zeleno-belem dresu, pa čeprav bi ga verjetno trener Sašo Filipovski bistveno več potiskal v prvo bojno linijo.

Roko na srce smo nekoliko več pričakovali v takšnih obračunih od dveh Američanov, ki sta prišla v Stožice kot okrepitvi. Slabši večer NBA-jevca Dannyja Greena je opravičljiv, saj se do tekme praktično ni vedelo, ali bo sploh lahko igral zaradi močnega udarca v mečno mišico, ki ga je prejel v nedeljo, zato pa sta povsem anemična Ben Woodside ter Deon Thompson. Za prvega se zdi, da premalo izkorišča hitre prodore in se v evroligi nekako s strahom spogleduje proti košu, medtem ko je pri Woodsidu videti, kot da se še ni udomačil v igri Olimpije. Poleg Bertansa pa sta si pohvalo za požrtvovalno igro na gostovanju od mlade garde zaslužila še Jaka Blažič in Dino Murić, a se jima vidi, da potrebujeta kilometrino v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju.

Če sta bili prvi tekmi nekakšni ogrevanji za iskanje poti do TOP 16, pa bodo naslednji trije obračuni ključni, če želijo pri Olimpiji računati na ponovitev uspeha iz lanske sezone, ko je Jure Zdovc po dolgih sušnih letih popeljal "zmaje" med najboljših šestnajst ekip v Evropi. V Ljubljano bo kot prvi prišel na papirju najmanj kakovosten Prokom, že čez teden dni bo v Stožicah gostoval Jaka Lakovič z Galatasarayem, nato pa si bo četa Filipovskega zrla iz oči v oči Unicsu v Rusiji. A ne bodo pod lupo le košarkarji Olimpije, temveč tudi njeni navijači. Že Zdovc je lani potarnal, da Olimpija pravih navijačev sploh nima in da je njena zgodba vseslovenska. In ko so uspehi ter v zraku prisotna evforija, so Stožice nabito polne. Nekoliko žalostno je bilo, da je bilo proti veliki Barceloni v prvem krogu vsega 9000 navijačev, lani pa denimo proti istemu tekmecu kar 4000 več. Si upa kdo napovedati, koliko jih bo proti Prokomu prihodnjo sredo? Za dobro Olimpije naj jih bo 13 tisoč. Znano je namreč, da si vsak upa več, ko ima za seboj večje zaledje.