Torek, 9. 9. 2025, 13.26
1 dan, 18 ur
To so najpogostejše kršitve delodajalcev – ukrepajte!
V življenju vsakega delavca lahko pride do trenutkov, ko se na delovnem mestu pojavijo težave in krivice. To lahko vključuje nepošteno obravnavo, kršitve pogodbenih obveznosti, mobing, neplačilo regresa in drugih dodatkov … V takšnih primerih je izredno pomembno, da ne čakate križem rok in ukrepate!
Pomembnost pregleda pogodbe o zaposlitvi
Do težav v delovnem razmerju lahko pride že na začetku – pogodba o zaposlitvi. Vsak posameznik bi moral pred podpisom pogodbe temeljito pregledati vse določbe in pogoje, ki jih ta vsebuje. Pomembno je, da pogodba o zaposlitvi jasno opredeljuje delovne naloge, delovni čas, plačilo, trajanje pogodbe in pogoje za prekinitev delovnega razmerja. Prav tako naj bo delavec pozoren na morebitne dodatke, kot so klavzule o konkurenčni prepovedi, zaupnosti informacij in pravice do dopusta.
Sum na nezakonito odpoved?
Prejem odpovedi pogodbe o zaposlitvi je pogosto neprijetno presenečenje. Še posebej težko je, ko se za odpovedjo skriva sum nezakonitosti. Ali ste prepričani, da je razlog za vašo odpoved res utemeljen?
Odpoved iz poslovnih razlogov je ena najpogostejših vrst rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Mogoča je, kadar zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih sprememb delodajalec ne more več zagotavljati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. A pozor, to je lahko le pretveza, ki jo delodajalec skrije za besedno zvezo "padec prodaje" ali "optimizacija poslovanja". Če sumite, da razlogi niso resnični, je nujno, da se o odpovedi posvetujete s pravnikom in skupaj pripravita tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi ali zahtevek za odškodnino, ki vam v tem primeru pripada.
Zelo poseben je primer izredne odpovedi, ki jo lahko poda delodajalec. V tem primeru delovno razmerje preneha brez odpovednega roka, vi pa niste upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Vendar ali so razlogi zares izredni? Vam je bila zagotovljena pravica do zagovora?
Pravica do odklopa
Pravica do odklopa je namenjena zaščiti vašega zasebnega časa in ravnovesja med delom ter prostim časom. Tehnologija danes omogoča, da ste nenehno dosegljivi, a zakon vam zagotavlja, da v času počitka, dopusta ali drugih upravičenih odsotnosti niste dolžni odgovarjati na delovne klice, e-pošto ali sporočila.
Čeprav mora delodajalec poskrbeti za ustrezne ukrepe, je pomembno, da ste tudi vi kot delavec obveščeni in pozorni na to, kako se pravica do odklopa udejanja v vašem podjetju. Kršitve za delodajalca prinesejo resne posledice, vključno z denarnimi kaznimi. Bodite pozorni – delodajalci so morali ukrepe sprejeti do 16. novembra 2024, zdaj pa se jih morajo dosledno držati!
Mobing na delovnem mestu
Služba je (med drugim) zagotovo tudi vir stresa, sploh če se na delovnem mestu pojavijo konflikti. V slovenski zakonodaji (ZDR-1) se za mobing uporablja izraz trpinčenje na delovnem mestu. To je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.
Vsak spor s šefom torej ni mobing, a nikar ne bodite malenkostni. Tako kot v marsikateri drugi situaciji boste tudi v tem primeru na boljšem, če se boste prej dobro pozanimali. Za take primere so vam na voljo pravni svetovalci Pravnik na dlani – in to prek telefona. Ker lahko že nekaj minut pravnega svetovanja reši vašo težavo.
Neizplačilo regresa?
Regres za letni dopust je zakonska pravica vsakega zaposlenega. Njegova minimalna bruto višina je enaka minimalni plači v Republiki Sloveniji in leta 2025 znaša 1.277,72 € bruto. Delodajalec ali kolektivna pogodba pa lahko določita tudi višji znesek. Regres mora biti izplačan najkasneje do 1. julija 2025, v izjemnih primerih resnih likvidnostnih težav pa se lahko – ob pogoju, da to določa kolektivna pogodba – rok podaljša do 1. novembra 2025.
Inšpektorat za delo opozarja, da je neizplačilo regresa ena najpogostejših kršitev na področju plačila za delo. Pogosto se zgodi, da delodajalci regres izplačujejo v več obrokih in se pri tem sklicujejo na likvidnostne težave. Težave pa nastanejo tudi, če ste se pri novem delodajalcu komaj zaposlili ali pa vam prejšnji delodajalec regresa sploh ne izplača. Takšne prakse povečujejo tveganje za zlorabe in netransparentnost, zato je pomembno, da ukrepate in se borite za pravice, ki vam zakonito pripadajo!
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM D.O.O.
