ženske
Petek, 23. 8. 2024, 22.06
2 meseca, 1 teden
Mateja Malnar Štembal: Moški so kot ženske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
Poročilo podjetja Ipsos iz leta 2023 kaže, da se 42 odstotkov moških v starostni skupini od 18 do 29 let pogosto počuti pod pritiskom, da bi izpolnjevali družbene standarde, povezane s telesno podobo.
Očetu sem enkrat omenila, da zbiram besedila, primerjave in statistiko za poučno knjigo o moških lastnostih, ki jih očitajo nam, ženskam. Od potrošniške odvisnosti, opravljanja oziroma izmenjave mnenj, obsedenosti z zunanjim videzom in tako naprej. Naslov knjige bo Moški so kot ženske, pa mi je oče, predstavnik moškega spola, vzgojen v patriarhalnem času, predlagal drugačen naslov. In sicer Moški so (hujši) kot ženske. Enkrat res uresničim ta klic, do takrat pa lahko malo potipam teren v tej kolumni.
In ker smo še avgusta in uradno še v času kislih kumaric ter ker se vsa Slovenija pripravlja na začetek novega šolskega leta in veliko ljudi že trpi od postpočitniškega travmatskega sindroma, ocenjujem, da ta tematika združuje tako zabavo kot tudi poučnost.
Toda že kar na začetku moram poudariti vodilo te kolumne: ne gre za izražanje nestrpnosti do moških, do nobenega spola, temveč za to, da razumemo, da določenih značajskih lastnosti ne gre metati v isti koš – tako kot ni slabega šefa in sijajne šefice, sta le slab ali slaba vodja. Posploševanja so sicer večinoma nedolžna, lahko pa so tudi krivična.
Serpentinškove domislice
Včasih je ravno obratno, kot se je šalil Serpentinšek. Včasih je tudi z moškim potovati, kot da bi šel na morje, pa je cel teden dež.
Za iztočnice nekaterih primerjav med moškimi in ženskami, ki so trdno zakoreninjene v nas in so nekatere že kar ponarodele, si bom izposodila kar slavnega Serpentinška, komični lik, ki ga je nekoč igral Marjan Šarec.
Ime je izumil Sašo Hribar, karakteristike lika pa so plod Šarčevih nadgraditev. Gre za stereotipnega domžalsko-kamniškega Slovenca, ki je denimo o ženskah rekel: "Baba, to j' tko k' šporget – sam' da je! De b' jo pa okol vleku, pa ni glih."
Zmanjka mi prstov na rokah in nogah, kolikokrat smo si ga s prijateljicami zavrtele, se huronsko smejale ob njegovih humornih in satiričnih izjavah na račun zakonskega življenja in na račun žensk. Ja, v mnogih smo se prepoznale. Saj veste: kdor se zna smejati na svoj račun, ima vedno razlog za smeh. Res pa je tudi, da ni bilo malo niti grdih niti seksističnih izjav, ob katerih pa bi najraje …
Vmes sem zrastla in zdaj njegove domislice slišim tudi malo drugače. Kar je v svojih nastopih pripisoval ženskam, ne prepoznam več samo pri nas, ženskah, temveč tudi pri moških – pri svojem možu, njegovih prijateljih (ne govorim na pamet, ker vidim iz prve roke). Res pa je, da so ti gospodje petdeset plus. Pa smo spet tam: kar se pripisuje ženskam v obdobju perimenopavze in menopavze, ni tako redek pojav niti v moški obliki menopavze oziroma andropavze.
Vidim namreč veliko primerov, ko sta ti dve vrsti menopavze različno prepoznani: moški so razdraženi zaradi stresa v službi, me smo preprosto tečne. Oni nimajo težav s pozabljivostjo, ker smo me tiste, ki se ne spomnimo, kam so dali očala, ključe in drugo. V neznanem kraju se ne izgubijo, ker ne poslušajo navigacije, ampak ker smo jim me napačno povedale, da morajo zaviti levo.
Opaziti je tudi, da so mehke hlače ali trenirke kar naenkrat najljubši kos oblačila, nostalgično govorijo o mladosti, veliko se začnejo zadrževati v garaži in stalno nekaj brkljajo, na potovanjih ne smejo biti lačni in žejni.
Tako da je včasih ravno obratno, kot se je šalil Serpentinšek. Včasih je tudi z moškim potovati, kot da bi šel na morje, pa je cel teden dež.
Ali pa rek, ki si ga je izposodil od "ta mlade": "Stara baba, dolga noč, če je pa dec star, se pa še dan vleče."
Ženske kar naprej govorijo
Veliki strokovnjak za ženske Serpentinšek je denimo tudi ocenil, da ženske ne moremo biti tiho niti pet minut.
Nekoč sem prebrala, da ženske izrečemo 20 tisoč besed na dan, moški pa deset tisoč. Zabavni del tega zapisa je bil, da je to zato, ker moramo ženske moškim vse povedati dvakrat.
Raziskovalci to zmotno prepričanje zavračajo že od 70. let. Raziskave kažejo, da fantje govorijo več kot dekleta že od zgodnjega otroštva, kar je morda povezano z njihovo zaznavo svoje vloge v družini ali s tem, kar menijo, da jim pripada. Študije so prav tako pokazale, da moški nekoliko več govorijo na delovnem mestu, medtem ko ženske več govorimo doma, kjer se pogovarjamo, vzgajamo in vzdržujemo odnose.
Še ena zanimivost iz več raziskav in stvarnega življenja: ko moški opazijo, da ženske govorijo več kot moški, ženskam to pripisujejo kot pomanjkanje kompetenc, zanimivo pa je, da ženske kaznujemo druge ženske, če te govorijo več.
Ženske so slabe voznice
Statistično so ženske voznice zanesljivejše.
Ena izmed znanih Serpentinškovih izjav se nanaša na stereotip, da ženske s sesalcem potolčemo vse vogale v hiši, kar kaže tudi na to, da smo slabe voznice.
To je pogosto izpostavljen in razširjen seksističen stereotip, dejanski podatki o prometnih nesrečah ali vozniških sposobnostih pa kažejo popolnoma drugačno sliko.
Podatki Agencije za varnost prometa za leto 2021 so denimo pokazali, da so bili vsi pijani povzročitelji prometnih nesreč moški.
Kljub stereotipu, da moški bolje obvladujejo svoja vozila, smo ženske statistično zanesljivejše voznice. Na slovenskih cestah so v zadnjih letih moški povzročili skoraj trikrat več prometnih nesreč kot ženske. To je deloma zato, ker so moški pogosto bolj nagnjeni k tveganju in hitrejši vožnji ter manj previdni v prometu, medtem ko so ženske praviloma previdnejše in upoštevajo cestnoprometne predpise.
V prometu zato nimam težav s Serpentinškovo oceno, da ima "naša dve brzini: počas', pa bolj počas'".
Ženske opravljajo
Raziskava je pokazala, da opravljanje ni tako slabo, kot se mu pripisuje.
Opravljanja se Serpentinšek sicer ni dotaknil neposredno, omenil pa je, da ženske neprestano nekaj "jamramo in nje, nje, nje".
Po mnogih raziskavah sicer povprečen človek porabi približno od 52 do 60 minut na dan za opravljanje. In v očeh moških smo opravljivke pretežno ženske.
Raziskava Univerze v Marylandu in Univerze Stanford pa je denimo pokazala, da opravljanje ni tako slabo, kot se mu pripisuje. Opravljanje – opredeljeno kot izmenjava osebnih informacij o odsotnih tretjih osebah – lahko prinese "družbeno korist". Njihova študija je razkrila, da je opravljanje učinkovito pri širjenju informacij o slovesu ljudi, kar prejemnikom teh informacij lahko pomaga vzpostaviti povezave s sodelovalnimi osebami.
Ženske pogosto opravljamo o socialnih odnosih, medosebnih konfliktih, ljubezenskih zvezah in osebnih podrobnostih. Moški pogosteje opravljajo o dosežkih, statusu, delu in takih in drugačnih konjičkih. Njihova tematika je bolj povezana z razpravami o uspehu, tekmovalnosti ali hierarhiji.
Ni dokazov, kdo opravlja več, razlike so v tematiki.
Ženske so obremenjene s svojim videzom
Serpentinšek je v svojih nastopih večkrat omenil "ta mlado", da je tako suha, da je "mislil, da je kandelaber oživel", in da je ločevalna dieta, ki naj bi poskrbela za vitkost, dejansko to, da se "dec loč', pa kuhat ne zna".
Čeprav se ženskam pripisuje, da smo (bolj) obremenjene s svojim videzom, je to lastnost moč opaziti tudi pri (vedno več) moških.
Poročilo podjetja Ipsos iz leta 2023 kaže, da se 42 odstotkov moških v starostni skupini od 18 do 29 let pogosto počuti pod pritiskom, da bi izpolnjevali družbene standarde, povezane s telesno podobo, kar je podobno stopnji, ki jo poročajo ženske v isti starostni skupini.
Zlasti med mlajšimi moškimi narašča uporaba kozmetičnih negovalnih sredstev in tudi postopkov. In ti niso poceni.
Z videzom je obremenjenih vse več moških.
Pa smo še pri zapravljanju. Ni trdnih dokazov, kdo zapravlja več, na žalost pa še vedno velja, da moški zaslužijo več kot ženske. Po podatkih Eurostata za leto 2022 so ženske na uro zaslužile v povprečju 12,7 odstotka manj od moških. V Sloveniji je ta odstotek 8,2, razlike pa so bistveno večje na ravni dejavnosti in delovnih mest, kjer ponekod znašajo tudi več kot 20 odstotkov.
To je le nekaj primerjav, seznam se lahko nadaljuje.
S to kolumno sem želela poudariti predvsem nekaj osebnih, lažjih stereotipov, ki jih mnogi Serpentinški še kar živijo in ponavljajo. Spet poudarjam: nisem nastrojena proti moškim (doma imam dva in še pes je moškega spola), samo na nekatere mite želim opozoriti.
Kajti take, recimo jim ponarodele šale, se prenašajo iz roda v rod, poskrbijo za smeh in zabavo, ker so zasnovane na prepoznavnih položajih, vendar ohranjajo mnoge nepravične spolne stereotipe in zaradi njih nazadujemo.
Potem pa se čudimo, da rezultati Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022) pokažejo, da 32 odstotkov 14-letnikov meni, da se ženske ne bi smele ukvarjati s politiko, 48 odstotkov, da so moški bolje usposobljeni za politične voditelje kot ženske, kar 39 odstotkov pa, da bi morali moški imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske, če primanjkuje zaposlitev.
Šale so resna zadeva.
Priznam pa, da sosedo skoraj vsakokrat, ko jo zjutraj srečam pred hišo, nagovorim po Serpentinškovo. "A je kej boljš'?" vprašam. Kajti on je trdil, da ženske ne smeš vprašati, kako je, ampak ali je kaj boljše.
In tako se dan začne s humorjem.
Ga je kar dobro imeti.
Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal je zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje in podpredsednica Združenja Ona ve. Ljubiteljica zgodnjega vstajanja, sončnih vzhodov in zahodov, hvaležna za življenje in vse sekunde v njem. Kolumne na Siolu običajno objavlja na zadnjo nedeljo v mesecu. Tokrat jo izjemoma objavljamo v soboto.
