Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Mateja Malnar Štembal

Sobota,
27. 4. 2024,
21.52

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98

Natisni članek

počitek prosti čas delo 1. maj počitnice kolumna

Sobota, 27. 4. 2024, 21.52

1 mesec, 1 teden

Mateja Malnar Štembal: Delovni narod gre na počitnice

Mateja Malnar Štembal

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,98
mlaj | Tradicija, da se za 1. maj postavi tudi mlaj, je v Sloveniji močno razširjena. | Foto STA

Tradicija, da se za 1. maj postavi tudi mlaj, je v Sloveniji močno razširjena.

Foto: STA

Statistično tega ne morem dokazati, lahko pa napišem iz lastnih izkušenj. V dneh, ki se približujejo koncu aprila, velikokrat slišim, da bomo določeno zadevo uredili po prvomajskih (počitnicah). Se slišimo po prvomajskih, se oglasim po prvomajskih, dajmo se dobit' po prvomajskih. Tako nalezljivo je, da tiste, ki dolgo ne odgovorijo na sporočilo, še sama pred sabo branim, da bodo zagotovo to storili po prvomajskih. Ni pa malo takih, ki odločitev po prvomajskih prestavijo celo na jesen, po poletnih dopustih.

Ti naši prvomajski reseti se zaradi 27. aprila, ko praznujemo dan boja proti okupatorju, in dejstva, da v Sloveniji praznik dela kot edina država v Evropski uniji praznujemo tudi 2. maja, lahko zelo podaljšajo.

Zagovorniki produktivnosti velikokrat postrežejo s številko, da v povprečju vsak delovni dan poveča oziroma zmanjša rast BDP za 0,1 odstotne točke. Se strinjam, da je "treba delati" in da moramo ustvarjati dodano vrednost, vendar se ljudstvo v primeru odvzema prazničnega dneva znajde po svoje in vzame dopust.

Nedavno mi je prijateljica že postregla z informacijo za leto 2025. Obeta se pravi praznični trojček – z združitvijo nekaj dela prostih dni in koncev tedna bomo za oddanih sedem dni dopusta doma ali pa na počitnicah kar šestnajst dni. To pa bo priložnost za mnoge nove začetke in sklepe.

Prvomajsko prebujenje

Zdi se mi namreč, da je 1. maj v naših življenjih še večja prelomnica kot 1. januar. Pa ne zaradi godb na pihala, ki v mnogih slovenskih krajih še vedno ohranjajo prvomajsko budnico. Tudi ne zaradi kresovanj. Kaj šele zaradi rdečih nageljnov, ki si jih ne pripenjamo več tako ponosno kot nekoč.

1. maj je otipljivejši. 1. maja so zaobljube manj javne. Ne obešamo jih na veliki zvon. Ni več metanja peska v oči, kaj vse bo boljše in česa bo manj, kajti odhod na plažo je za ovinkom. Številke na koledarju so neizprosne in bliža se polletna bilanca, ko večina ugotovi, da so šle zaobljube rakom žvižgat.

Statistični urad je ob začetku leta navedel, da so med najpogostejšimi novoletnimi zaobljubami več zdrave hrane in gibanja, manj alkohola in cigaret, manj zapravljanja, manj časa v službi, več druženja s prijatelji in sorodniki ter več počitnic.

Marsikdo prvomajske počitnice izkoristi za prvi skok v morje v sezoni. | Foto: Shutterstock Marsikdo prvomajske počitnice izkoristi za prvi skok v morje v sezoni. Foto: Shutterstock

Po prvomajskih kršimo predvsem dve zaobljubi – tisto o alkoholu in tisto o hujšanju, zavzeto pa izpolnjujemo zaobljubo o druženjih in počitnicah. Kar je prav – kajti po oceni mnogih raziskovalcev je to recept za dolgo življenje.

Če ne prej, po prvomajskih napoči čas za sproščenost, za uživanje na prostem, s prijatelji, družino. Slovenke in Slovenci smo vendar zelo družaben narod.

Nekje sem prebrala, da smo tudi "moker" narod, da imamo mokro kulturo. Malo za šalo, malo zares: zapoveduje nam jo že nacionalna himna. Je pa vsekakor skrb vzbujajoča normalizacija pitja alkohola v slovenski družbi.

Na zdravje oziroma živel 1. maj!

Odprtje žar in piknik sezone je naravnost odlična priložnost za druženje ob dobri jedači in pijači. Je pa res, da premalo pazimo, kaj damo na žar in kaj popijemo ob žaru.

Nacionalni inštitut za zdravje ugotavlja, da ritem prehranjevanja povprečnega Slovenca ni ustrezen, da so energijske vrednosti povprečnih obrokov previsoke, zaužijemo preveč mesa, soli, sladkorja in maščob v celoti in preveč nasičenih maščob. Pojemo tudi premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranskih vlaknin.

Slovenke in Slovenci radi osvajamo različne vrhove, toda alkoholni evropski vrh nam ne sme biti v ponos. Na februarski predstavitvi akcije 40 dni brez alkohola so denimo poudarili, da naša kultura temelji na športu, medsebojni pomoči in pa na alkoholu.

Vsak drugi Slovenec med 18. in 74. letom pije prekomerno. Vsako leto odrasel Slovenec popije 95 litrov piva, 35 litrov vina in 3,6 litra žganih pijač.

Kot žensko me še posebej skrbijo podatki o rasti pitja alkohola med ženskami. Še posebej mladostnicami. V Svetovni zdravstveni organizaciji namreč opozarjajo, da je uživanje alkohola eden od glavnih dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk. V zelo sveži raziskavi pa so opozorili tudi na dejstvo, da do 15. leta dekleta ne le dohitijo, temveč v nekaterih primerih tudi prehitijo fante v uporabi alkohola, elektronskih cigaret in konoplje.

Po mojem mnenju je težava predvsem v tem, da si druženja ne znamo predstavljati brez alkohola. Verjetno pa tudi težko potegnemo ločnico med zmernim in tveganim pitjem. A za to je poklicana stroka. Jaz povem iz prve roke samo to: rada spijem kozarec ali dva, ampak nalivam se pa najraje z vodo.

Še ne veš, kam greš poleti?

Novoletna zaobljuba, ki je maja ne prelomimo, temveč jo samo še okrepimo, so počitnice. Takrat se Slovenke in Slovenci dobesedno zaženemo na pot. O tem pričajo tudi številke, s katerimi vsako leto postrežejo potovalne agencije. Vsepovsod smo. Ljube so nam evropske prestolnice, počitnice doma in pri sosedih, vsako leto bolj tudi eksotični in bolj oddaljeni kraji.

Na prvem mestu seveda kraljuje Hrvaška. Lani so se tam prav v času prvomajskih praznikov že pohvalili z rekordnim obiskom, saj so samo od 28. aprila do 1. maja našteli več kot 890 tisoč turističnih nočitev, kar je bilo 49 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju leta 2022. Seveda je to tudi zasluga pokoronskega obdobja.

In ker radi potujemo, zagotovo cenimo koristi, ki nam jih ob tem prinaša članstvo v Evropski uniji. Prav na letošnji 1. maj praznujemo 20 let, kakor se glasi slogan "Doma v Evropi".

Velikokrat niti ne veš, kaj imaš, če tega ne primerjaš s prejšnjim stanjem. In kar zamislite si prvomajske počitnice, če Slovenija ne bi bila članica EU.

Praznik dela zaznamuje tudi tradicionalno prižiganje kresov. Na fotografiji je lansko kresovanje na Rožniku v Ljubljani. | Foto: STA Praznik dela zaznamuje tudi tradicionalno prižiganje kresov. Na fotografiji je lansko kresovanje na Rožniku v Ljubljani. Foto: STA Morda bi se vam pred odhodom zgodilo, da bi pozabili zamenjati denar in bi potem iskali menjalnico, ki bi vam zamenjala eksotično valuto, dvig na bankomatu pa bi pomenil visoke stroške provizije. Ali pa bi vas po prihodu domov bolela glava zaradi astronomskega telefonskega računa. Lahko bi tudi še vedno sanjali o ugodnih spletnih nakupih, saj veliko spletnih trgovin Slovenije ne bi imelo na zemljevidu držav, kamor dostavljajo.

Z vstopom v EU se je mnogim generacijam odprl svet. Lahko nemoteno potujemo med državami (trenutno sicer z nekaj ustavljanji in obuditvijo izročanja dokumentov na mejah), študiramo v vsaki državi EU, starši lahko z nič ali pa zelo malo stroški nakazujejo denar. Lažje je za podjetja, ker poslujejo v istem zakonodajnem in primerljivem davčnem prostoru. Z evropskimi sredstvi smo marsikaj dobili na novo, obnovili staro, razširili, popravili. Evropska unija je Sloveniji pomagala pri požaru na Krasu leta 2022 in pri poplavah leta 2023.

In če želimo, se lahko v EU zaposlimo bistveno lažje, kot če ne bi bili članica EU.

Je pa res, da tudi v drugih državah ni vse zlato, kar se sveti, in pripravljenosti, da bi šli s trebuhom za kruhom, tudi ni več toliko kot v naših zgodovinskih časih.

Pravica do dela in počitka

Slovenke in Slovenci veljamo za delovni narod. Pustimo v teh prazničnih dneh primerjave z drugimi v produktivnosti in preživetem času na delovnem mestu.

Zaobljubi, ki sem ju omenila na začetku, druženja in počitnice, bi morali še bolj podpirati. Za obe je prvi pogoj, da imamo delo.

Ne pozabimo, da se 1. maja spominjamo ubitih delavcev v Chicagu, ki so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, da so bile 1. maja 1890 organizirane delavske demonstracije tudi v Ljubljani, Mariboru, Celju. Po drugi svetovni vojni je bil to najpomembnejši praznik, ki se je začel z budnico delavske godbe, slovesnim sprevodom, končal pa običajno z delavskim shodom in obvezno veselico za vse z jedačo, pijačo in plesom. Gumbnice so krasili rdeči nageljni in značke, postavljeni mlaji so simbolizirali svobodo.

Boj za delavske pravice je marsikoga stal življenje. Naj praznovanje mednarodnega praznika dela ne bo samoumevno, ker je izbojevano s krvjo. 

Na žalost smo še vedno daleč od tega, da bi vsak za svoje delo dobil dostojno plačilo, ki bi mu omogočalo dostojno življenje in dostojno pokojnino.

Brezposelnost je rekordno nizka. A delavske pravice se še vedno kršijo. Veliko je revščine med sicer redno zaposlenimi ljudmi. Še vedno je preveč prekarnega dela, predvsem med mladimi.

Sem velika zagovornica dostojno plačanega dela, pa tudi velika zagovornica dostojnega počitka. Ta ne sme biti luksuz. Pravica mora biti.

Že geslo protestov leta 1886 je bilo: 8 8 8 – osem ur dela, osem ur počitka, osem ur kulture in zabave. Tehnološki napredek in izkušnje pandemskega obdobja bi morali dati novo kombinacijo številk. Recimo 6 9 9.

Zgodovina se še naprej trudi biti naša učiteljica.

Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal | Foto: Siol.net Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal Foto: Siol.net

Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.
Ne spreglejte