Nedelja, 7. 6. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Komentar urednika
Balkanski krčmarji: 50 milijonov manj za pokojnine
Po vašem vedenju torej ne gre za neke sezname oziroma za neko smrtno obsodbo, kot pravi opozicija, skratka da človek ne sme iti v bolnišnico?
"Sploh ne. Sploh ne."
Tak dialog med novinarjem in infektologinjo Bojano Beović je ta teden objavil spletni portal javne RTV.
Predsednik republike Borut Pahor pa je opozoril, da ni stvar politike, da dopušča ali prepoveduje koncerte pevcev z Balkana.
Pahor je s tem precej presenetil, ko se ni pridružil stampedu levice po odločitvi notranjega ministra Aleša Hojsa (SDS), ki je odpravil že drugo prepoved koncerta pevca iz Hrvaške. Obratno, Pahor je celo kritiziral Zdravka Počivalška (SMC) in Marjana Šarca (LMŠ), ki sta glasno sporočala, da vztrajata pri prepovedi koncerta Marka Perkovića - Thompsona, ker je po njunem mnenju ta hrvaški pevec fašist in ustaš.
Pahor ju je vrnil na zemljo.
Ko kršilci zakonov tožijo druge
To, kdaj se lahko omejuje svobodo, določa zakon, ne stranke. Kdo so kriminalci, pa odločajo sodišča, ne politiki. O Thompsonu ni sodišče nikoli odločilo, da bi bil kriminalec, ki ne sme imeti koncerta. Je pa sodišče odločilo, da so v Mariboru s preprečevanjem Thompsonovega koncerta kršili zakon. Odločala je Ksenija Klampfer, ki je bila takrat v SMC, danes pa jo najdemo v Šarčevi senčni vladi. Šarec jo je, ko je bil šef vlade, za pogumno nezakonito ravnanje celo pohvalil. Kar bi bil v normalni državi škandal.
A mi smo pač Balkanci.
Tudi domnevne ustaše ali četnike, če so s tem res težave, bi morale preganjati oblasti na Hrvaškem in v Srbiji. To ni stvar Slovenije, kar nismo več del Jugoslavije. Zakaj del naših politikov tako rad preganja domnevne skrajneže iz drugih balkanskih držav, pa ni težko pojasniti: poceni nabirajo politične točke.
Lastnih, še posebej na levi, pa si ne upajo kritizirati. Celo takrat niso, ko so na protestih ti javno pozivali, da je treba ubiti šefa največje opozicijske stranke Janeza Janšo (SDS). Ki je vmes postal šef vlade.
Ali njegove podpornike. Janšiste.
Ti pozivi k smrti so hujši od vsebine, zaradi katere v Mariboru prepovedujejo koncert Thompsonu.
Dramatično pa to razlikuje tudi naše proteste od tistih v ZDA in po Evropi. Tam protestirajo proti umoru in smrti. Pri nas pozivajo k smrti.
Pri starostnikih pa nabiranje točk zadnja leta ne bo tako poceni kot pri Thompsonu. Upokojenci bodo plačali politične igrice te balkanske krčme in bodo konec leta najbrž ob 50-milijonsko povišanje pokojnin na letni ravni.
Javna RTV je korektno opozorila, kako opozicija trdi, da naj bi oblast s posebnimi seznami določala starostnike, ki se jim ne bo zagotovilo pomoči, ko bodo zboleli za covid-19, in bodo potem umrli. S tem so, se zdi, obtoževali predvsem ministra za zdravje Tomaža Gantarja (DeSUS)
Opozicija je, da bi s to podobo diskreditirala novo vlado, v medije spravila celo zdravstveno dokumentacijo o posameznih starostnikih, v kateri trije zdravniki ocenijo in podpišejo oceno zdravstvenih težav posameznikov. Podpise zdravnikov so prikrili.
Če bi jih razkrili, bi bilo jasno, koga obtožujejo, da podpisuje domnevne smrtne obsodbe. In ti zdravniki bi se lahko branili.
Pa tožili bi lahko opozicijo in medije, ki takšne stvari trdijo.
Javnost pa bi v tem primeru izvedela tudi, da ta dokumentacija v resnici ni nekaj novega, kar bi si izmislila tokratna vlada in ministrstvo, ki ga vodi Gantar. Obstajala je že prej. Služi pa zdravnikom pri odločanju, kako pomagati, in ne obratno. Le da posebej vestni v zdravstvu v preteklosti pri tem niso bili, kar bi lahko vodilo v težave v bolj kritičnih časih.
V času prejšnje vlade niso bili vestni niti pri naročanju zaščitnih sredstev.
Dilema, komu odreči pomoč in bo zato umrl, pa ni le teorija in stvar opozicijskih podtikanj. V njej so se res znašli zdravniki v Italiji, ki ni daleč od nas. A ne zaradi vestnega vodenja evidence o boleznih starostnikov.
Ko smrt ni le dilema
Tam je, ko je bilo res hudo, zmanjkalo ventilatorjev za okužene, ki so jim odpovedala pljuča, in dilema je bila brutalna: ali odreči pomoč vsem nad določeno starostjo? Recimo nad 65 let. Tudi če so sicer povsem zdravi. Ali pa pač vsem, ko zmanjka. Tudi najstnikom. Kdo bo umrl?
V Sloveniji se ni dogajalo nič takega, ker je nova vlada nakupila dovolj ventilatorjev in zaščitnih sredstev. Celo preveč, zdaj slišimo. Širjenje okužbe pa smo pomagali z discipliniranim ravnanjem ustaviti tudi ljudje.
Zaradi nakupov zaščitnih sredstev bo ta teden glasovanje o nezaupnici gospodarskemu ministru Počivalšku, ki mu iz opozicije očitajo, da nakupi, ki so reševali zdravstvene delavce, bolnike, zaposlene v domovih za ostarele in starostnike, niso bili racionalni. Da je kupil preveč in predrago, da bi rešil katastrofalen položaj, ki so ga s praznimi skladišči pustili zdajšnji kritiki, s katerimi je bil prej v koaliciji.
Dobavitelji so preveč zaslužili, šlo je za korupcijo, slišimo iz opozicije. Ta organizira tudi kolesarske sprevode svojih podpornikov po večjih mestih po državi, ki zahtevajo odstop vlade.
In vrnitev prejšnje.
Če so se zgodile zlorabe, morajo biti kršilci kaznovani. A v parlamentu ne bo šlo za to. Državni zbor je prostor politike in videli bomo lahko predvsem, kako složna je koalicija, ki na oblasti ni še niti sto dni. Le v primeru povsem razsutih koalicij ministri po interpelacijah padajo. Do zdaj sta padla le dva ministra, oba takrat člana LDS: Zoran Thaler in Mirko Bandelj.
Za hudimi obtožbami o ubijanju starostnikov pa se, kot ob Thompsonu, skriva slaba vest opozicije.
Standard v domovih za starejše je pri nas nižji kot v sosednjih državah, okužbe so se tja razširile, ker je prejšnja vlada zahtevala, da morajo okuženi smučarji iz Italije brez zaščitnih sredstev v službe, za zdravstveno varstvo v domovih za starejše pa ni bilo nikoli širokosrčno poskrbljeno. Vse to je v času epidemije prispevalo k velikemu številu mrtvih v domovih za starejše.
Za študije in ne za starostnike
Za to so krivi kar vsi, ki so vladali zadnja desetletja. In ne le vlada, ki na oblasti še ni sto dni.
Domov za starejše je, kot je lani opozorilo računsko sodišče, odločno premalo, za različne študije, kako ne bi gradili dodatnih, pa so prejšnje vlade načrtovale neverjetnih 74,5 milijona evrov, s čimer bi lahko zgradili najmanj deset domov za starejše občane ali krepko dvignili standard v trenutnih, kar bi reševalo življenja tudi v času koronavirusa.
Vsota za ta "svetovanja" je višja od tiste za maske in ventilatorje, ki so zadnje mesece reševali življenja, zaradi katerih se bo ta teden zagovarjal Počivalšek.
Slabo delo politikov, ki so zdaj glasni, pa bo starejše letos, tako kaže, stalo dodatnih 50 milijonov evrov letno, ki jih ne bo v pokojninah, o čemer pa so v opoziciji in medijih bolj tiho.
Po zakonu, ki ga je lani predlagala vlada Marjana Šarca, bi se pokojnine za 50 milijonov evrov decembra morale zvišati, če bi lanska gospodarska rast presegla tri odstotke. Urad za makroekonomske analize in razvoj je lani septembra oceno rasti s 3,4 znižal na 2,8 odstotka. Poslanci pa so decembra zakon zaradi tega potrdili tako, da je vseboval pogoj 2,5 odstotka.
A letos se je pokazalo, da je bil lanski konec leta zelo slab. Rast je bila v vsem letu le 2,4-odstotna. To pomeni, da upokojenci ne bodo dobili povišice pokojnin. Ne bo 50 milijonov več. Ali 6,5 evrov vsak mesec več za vsakega upokojenca, če bi dobili v enakih vsotah.
Dobijo lahko vendarle, če bodo politiki s popravkom zakona še drugič znižali kriterij. Lanskih rezultatov namreč najbrž ne morejo več popraviti, letošnji pa bodo, ker bodo ves svet ujele posledice koronavirusa, še bistveno slabši. Recesija bo.
Huda.
V takšnem težkem položaju je najlažje zahtevati prepoved koncerta pevca z Balkana ter vpiti o seznamih smrti, vsesplošni korupciji in fašistih.
A to ne reši ničesar.
135