Ponedeljek, 31. 10. 2016, 4.00
6 let, 6 mesecev
Zvočni posnetek najredkeje slišanega slavnega glasu v novejši zgodovini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,70
2
Finski zvočni tehnik Thor Damen je junija 1942 na skrivaj posnel zaseben pogovor Adolfa Hitlerja in Carla Gustafa Emila Mannerheima. Nastal je edini znan posnetek, na katerem Hitler govori o zvečine neformalnih stvareh in, še pomembneje, s svojim normalnim glasom.
Adolf Hitler (na sredini levo) in Carl Gustaf Emil Mannerheim (na sredini desno) med obiskom führerja Tretjega rajha na Finskem.
Nemški führer Adolf Hitler je 4. junija 1942 v največji tajnosti obiskal barona Carla Gustafa Emila Mannerheima, poveljnika finskih oboroženih sil, da bi mu čestital za 75. rojstni dan.
Uradno sta se najprej sestala v salonskem vagonu Mannerheimovega vlaka. Razen lokalne radiotelevizijske hiše Yle srečanju Mannerheima in Hitlerja ni sestanku prisostvoval (niti zanj vedel) noben drug medij.
Po obveznem ceremonialnem delu sta se Mannerheim in Hitler zapletla v zaseben pogovor. V salonskem vagonu je bil vsem na očeh še vedno velik mikrofon družbe Yle, biti bi moral ugasnjen.
Vagon, v katerem sta se srečala Hitler in Mannerheim, danes.
A ni bil. Njun pogovor je snemal Thor Damen, zvočni tehnik Yle. Uspelo mu je posneti 11 minut razprave, v kateri je zvečine govoril Hitler. Posnetek:
Da mikrofon še vedno snema, je opazil eden od oficirjev paravojaške organizacije SS, ki so Hitlerja spremljali med izletom na Finsko. Damenu je z zelo očitno kretnjo - s prstom si je potegnil čez vrat - sporočil, da ga naj takoj izklopi.
SS je od družbe Yle zahtevala, da se kaseta s posnetkom uniči, a so se nazadnje pogojili za hrambo kasete v arhivski vrečki, ki je ne bi smeli odpreti nikoli.
11 minut, ko Hitler ni vpil o tisočletnem Rajhu ali iztrebljanju Judov
O čem Hitler na posnetku govori?
Nemški vojni stroj se je v času führerjevega obiska na Finskem začel zavedati, da je operacija Barbarossa, invazija na Sovjetsko zvezo, morda obsojena na propad. Nemcem ni uspelo osvojiti Moskve, utrpeli so hude izgube vojakov in bojnih strojev.
"Nismo vedeli, nismo razumeli, kako močno oborožena je Sovjetska zveza v resnici," takoj na začetku posnetka Mannerheimu prizna Hitler.
Pozneje se Hitler dotakne tudi porazov, ki jih je Italija (na fotografiji italijanski vojaki), zaveznica Nemčije, med drugo svetovno vojno utrpela v Severni Afriki (tam so jim vetra dali Britanci) in na Balkanu (v Jugoslaviji, Albaniji in predvsem Grčiji), in naftnih polj v Romuniji, ki so bila pomemben vir goriva za nemško vojsko na vzhodni fronti.
Adolf Hitler je Finsko obiskal v času, ko se je druga svetovna vojna, čeprav takrat tega še ni vedel, že prevesila v drugo polovico in proti porazu Nemčije.
Ta je v enem letu pred obiskom Hitlerja na Finskem v sklopu operacije Barbarossa, invazije na Sovjetsko zvezo, ki se je začela junija 1941, sprva zelo hitro prodrla do Moskve, nato pa naletela na močan odpor.
Logistična kriza, hude ruske zime in popuščanje Nemčije na vseh frontah - z juga so zavezniki prodrli leta 1943 in si podjarmili Italijo, največjo zaveznico Nemčije, z zahoda pa junija 1944 in začeli z osvobajanjem Francije - je povzročila, da so Sovjeti Nemce potisnili nazaj v domovino. SZ je maja 1945 nato zmagoslavno vkorakala v Berlin.
Finska in Nemčija, ena od sil osi, med drugo svetovno vojno sicer nista bili zaveznici, sta imeli pa skupnega sovražnika - Sovjetsko zvezo. Ta je konec novembra 1939 namreč poskusila okupirati Finsko. Do leta 1944, ko je Finska s SZ podpisala premirje, sta z Nemčijo glede Sovjetske zveze sodelovali po načelu "sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj".
Hitler na rojstni dan, Judje pa v plinske celice
V času, ko se je Hitler zabaval na prijateljevem rojstno-dnevnem druženju na vlaku, se tisoč kilometrov južneje, na ozemlju današnje Poljske, sploh še ni začelo dogajati največje grozodejstvo na evropskih tleh med drugo svetovno vojno - Auschwitz II-Birkenau (foto spodaj).
Birkenau, najbolj zloglasno koncentracijsko taborišče holokavsta, genocida nad Judi, ki si ga je želel Hitler, je takrat šele počasi začenjal obratovati s polno zmogljivostjo. V plinskih celicah in krematorijih tega taborišča je po ocenah nekaterih zgodovinarjev umrl celo en milijon od vsaj 1,1 milijona vseh žrtev kompleksa Auschwitz. Holokavst je sicer vzel življenja okrog 6 milijonov Judov.
2