Torek, 16. 9. 2025, 4.00
2 dneva, 10 ur
Razkol tudi v evropski avtomobilski industriji
Avtomobilski preobrat ali ne? Leto 2035 se bliža, Evropa ciljem še ni blizu.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,95
Pereča tema v Evropski uniji in avtomobilski industriji ostaja konec prodaje klasičnih avtomobilov z letom 2035. Ali je ta cilj sploh še uresničljiv in ali nas kmalu čaka omilitev predpisov? Bi Evropa s popuščanjem celo izgubila globalno konkurenčnost?
Konec prejšnjega tedna se je vrh Evropske komisije sestal z visokimi predstavniki evropske avtomobilske industrije. Ta želi omiliti ali celo ovreči strategijo EU, da z letom 2035 ustavi prodajo avtomobilov s klasičnimi motorji. Načrtovano oceno hitrosti prehoda, ki so jo v Bruslju načrtovali za leto 2026, bi želela avtomobilska industrija opraviti že letos. Vroča tema je tudi sprejemanje drugih alternativnih goriv in celoten izračun izpusta CO2, ki bi zavzel celotno proizvodnjo in ne zgolj okoljskega odtisa neposredno na izpušni cevi.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila pomen avtomobilske industrije za evropsko gospodarstvo, prav tako pomen proizvodnje avtomobilov v Evropi. "Toda pot naprej ostaja električna," je za zdaj poudarek njenega stališča.
Izvršni direktor Audija želi ohraniti začrtano razvojno pot.
Avtomobilska industrija ni enotna
Zanimivo je, da pri morebitnem olajšanju predpisov ni enotna niti avtomobilska industrija. Bruselj ji je letos že omilil zahtevane izpuste CO2 oziroma je zahtevane vrednosti določil za obdobje treh let 2025–2027.
"V naslednjih nekaj letih ne vidim boljše tehnologije za zmanjšanje izpusta CO2 v prometu, kot so električna vozila," je v pogovoru za nemški Wirtschaftswoche povedal Gernot Döllner, izvršni direktor Audija.
"Pa tudi sicer, če odmislimo vpliv na varovanje okolje, je električni pogon preprosto boljša tehnologija. Stalno odpiranje debate o ohranjanju klasičnih pogonov je kontraproduktivno in povzroča zmedo med kupci avtomobilov," je dodal Döllner.
Precej drugačno stališče je v zadnjem tednu podal Ola Källenius, izvršni direktor Mercedesa, in predsednik organizacije ACEA, ki združuje evropske avtomobilske proizvajalce. Källenius je pozval k večji prilagodljivosti glede prepovedi določenih tehnologij.
"Hibridi in učinkoviti motorji z notranjim zgorevanjem bi morali ostati del poti naprej," meni Källenius, ki opozarja tudi na zmanjšanje števila zaposlitev v industriji.
Je devet let prekratka doba?
Enako stališče zagovarja tudi sindikat IG Metall, ki je skupaj z nemškim združenjem avtomobilske industrije (VDA) sporočil, da pogoji za prehod na 100-odstotno baterijsko-električna vozila na evropskem trgu novih avtomobilov "v naslednjih devetih letih ne bodo izpolnjeni". Zato so po njihovem mnenju potrebne prilagoditve pravil EU o načrtovani prepovedi prodaje novih vozil z motorji z notranjim izgorevanjem.
V nekaj letih na ceste več cenovno dostopnejših avtomobilov
Predpisi EU so sicer predvsem načelna strateška pot, svoje pa na koncu povedo razmere na avtomobilskem trgu. Praktično vsi tradicionalni proizvajalci prodajo večinoma klasične avtomobile. Dostopnejši električni avtomobili so v Evropo začeli prihajati letos, še več jih bo sledijo v naslednjih letih.
Znotraj posameznih znamk so razlike med klasičnim in električnimi pogoni še vedno dokaj velike, čeprav to za vse znamke tudi ne velja. Ključne so subvencije, saj brez teh cenovne konkurenčnosti še ni. Evropski proizvajalci imajo še previsoke stroške proizvodnje, da bi lahko ponudili cenovno dostopnejše avtomobile.
Z novimi platformami se lahko marsikaj spremeni. Na razstavi IAA v Munchnu so tako pot začrtali pri BMW in Mercedesu (kljub 800-voltnim električnim platformam lahko te uporabijo tudi hibridne pogone), nove platforme pričakuje Volkswagen (MEB+, SSP …). Bolj resnično za pravi vpogled, kakšen električni delež lahko dosegajo evropski proizvajalci, bo obdobje 2027–2030. Prihodnje leto ponudba na trgu prav gotovo še ne bo takšna, da bi Bruslju zagotovila zares objektivno pregledno sliko.
Delež električnih avtomobilov v Evropi je pri dobrih 17 odstotkih
V prvih sedmih mesecih so električni avtomobili predstavljali 17,4 odstotka evropskega avtomobilskega trga (lani 13,8 odstotka). V državah Evropske unije je ta delež manjši (12,5 %), ker ne vključuje električno že precej bolj razvitih držav (Velika Britanija, Švica in Norveška). ACEA sicer izpostavlja delež EU, čeprav je realen vseevropski delež električnih vozil pet odstotnih točk višji.
Le dve evropski državi imata za zdaj več kot 50-odstotni delež električnih avtomobilov. To sta Norveška (94 %) in Danska (64 %), a to tudi zaradi zelo visoke obdavčitve klasičnih avtomobilov. Švedi imajo letos 35-odstotni, Finci 34-odstotni, Belgijci 32-odstotni in Islandci 30-odstotni delež električnih vozil. Nemčija in Francija, kot dva med petimi največjimi evropskimi avtomobilskimi trgi, imata 17-odstotni tržni delež električnih vozil.
