SiolNET. Digisvet Novice
0,76

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Od alg in odpadkov do goriv in energije

Znanost napreduje, a se odpadki (tudi pri nas) kopičijo

0,76

termometer

sargaška alga
Mesečno na plaže Srednje Amerike naplavi kar štiri milijone ton rjave sargaške alge (Sargassum). Fotografija je s plaže pri mehiškem kraju Tulum. Foto: Reuters

Medtem ko znanstveniki iz več držav odkrivajo ustvarjalne, učinkovite in ugodne metode, kako ravnati z invazivnimi naravnimi biološkimi odpadki, se svet utaplja v človeških odpadkih, katerih velik in zelo zahteven del je odpadna embalaža. Ali ima Slovenija zagotovljene pogoje za učinkovito in gospodarno ravnanje z njimi?

Tako kot mi s svojim vsakdanjim življenjem ustvarjamo najrazličnejše odpadke, tudi narava ustvarja svoje. Slike plaž, na katerih se kopičijo alge, veje in druge naravne snovi, neredko prepletene s človeškim odpadom, niso nenavadne niti pri nas, a še bolj kot na našem koncu sveta so takšne alge velika težava v Srednji Ameriki in na karibskih otokih.

Mesečno na plaže Srednje Amerike naplavi kar štiri milijone ton rjave sargaške alge (Sargassum), kar kazi podobo plaž in tako negativno vpliva na turizem ter predstavlja velik ekološki izziv, saj te alge skupaj z gnojili, ki jih odplakne v morje z ameriških farm, predstavljajo grožnjo za ribe in oceanski ekosistem v celoti.

Učinkovita in cenovno ugodna rešitev

Tudi drugod po svetu morske obale skrunijo razne naplavine ne le alg, temveč tudi raznih odpadkov, med katerimi je zaradi dolgega trajanja naravnega razpada plastika za okolje najbolj nevarna.

Rešitev prihaja iz raziskovalnih laboratorijev britanskih univerz Exeter in Bath. Našli so način, kako to motečo algo izkoristiti za proizvodnjo trajnostnega goriva, gnojila in drugih kemikalij, kar ne nazadnje polepša in očisti pokrajino. Še več, ta postopek je tudi ekonomsko privlačen.

Katalizatorji za takojšnjo obdelavo

Dozdajšnji postopki obdelave morske biomase so zajemali odstranitev iz slane morske vode, izpiranje v sveži vodi in sušenje, kar je zamudno in zelo drago.

Med naplavinami alg se znajdejo tudi odpadki iz umetnih in težko razgradljivih materialov. Slika je posneta blizu mehiškega letovišča Cancun. Med naplavinami alg se znajdejo tudi odpadki iz umetnih in težko razgradljivih materialov. Slika je posneta blizu mehiškega letovišča Cancun. Foto: Reuters

Nova metoda pa sloni na kislih in bazičnih katalizatorjih, ki kar v naplavinah na obali, torej brez odstranjevanja in izpiranja, sproščajo sladkorje za kvasovke, proizvajalke nadomestka za palmino olje. Pri tem procesu iz morske trave nastane bioolje, primerno za nadaljnjo predelavo v goriva in zelo kakovostno, a vendarle poceni gnojilo.

O svoji raziskavi so poročali v znanstveni reviji Journal of Chemical Technology and Biotechnology.

Slana voda: do zdaj ovira, zdaj celo prednost

Če je pri dozdajšnji metodi slana voda predstavljala oviro, je pri novi metodi to celo prednost, je pojasnil doktorski študent na centru za trajnostne krožne tehnologije univerze Bath in prvi avtor raziskave Edward S. Jones.

Zelo dobra stran tega postopka je, da skupaj z morsko travo odstranjuje tudi plastiko, ki se zaplete v naplavine morske trave. S tem odpade ravno tako zamuden proces ločevanja plastike iz naplavin – tudi sargaške alge.

Plastika je tudi zaradi dolgega trajanja razgradnje izredno nevaren odpadek v morjih in oceanih. Plastika je tudi zaradi dolgega trajanja razgradnje izredno nevaren odpadek v morjih in oceanih. Foto: Reuters

Alge so zgolj vrh ledene gore odpadkov

Možnosti ponovne uporabe naplavin alg so proučevali tudi drugod po svetu: na univerzi v španskem kraju Alicante so razvili metodo, s katero so sargaške alge predelali v gorivo za elektrarne, na oddelku za kemijsko tehnologijo nemškega instituta Frauenhofer pa so razvili način za predelavo različnih vrst alg v kakovosten izolacijski material.

Toda alge niso edina težava, ko teče beseda o ravnanju z odpadki. Ravno v obdobju epidemije, ko so se zaprle in so še vedno zaprte meje, se je pokazalo, da so pri zagotavljanju samooskrbe pomembni vsi deli verige, od pridelave hrane do narave in denarnici prijaznega ravnanja z odpadki.

Nakopičeni odpadki grozijo

Velike količine odpadkov, predvsem odpadne embalaže, ki se kopičijo na dvoriščih komunalnih podjetij, niso le leglo raznih kukcev in glodavcev, ki so nedvomno lahko prenašalci okužb in bolezni, temveč tudi tveganje za požare – in teh v Sloveniji tudi letos ni manjkalo.

2424 Novice Znova zagoreli odpadki v mariborski Surovini #video Ljubljanski regijski center za ravnanje z odpadki Novice V Ljubljani zagoreli nenevarni komunalni odpadki

Politika nič odpadkov (Zero Waste) je prijazno zveneči dolgoročni cilj, a v vidni prihodnosti neuresničljiv. Omejevanje proizvodnje odpadkov težav še ne rešuje, količina odpadkov se v zadnjih letih celo vseskozi povečuje.

Državni milijoni ne zadoščajo

Slovenija je do pred kratkim tovrstne težave manjšala z izvozom odpadkov v tujino, kjer so jih predelovali v tamkajšnjih obratih za termično izrabo. A že takrat ni šlo brez zapletov in visokih stroškov.

Požar Maribor Surovina Novice Najnovejši požar v Surovini spet posledica samovžiga odpadkov požar Novice Požar v podjetju Surovina, sprožila se je tudi sirena

Državni zbor je prvi interventni zakon o odvozu odpadne embalaže in sveč sprejel 19. 12. 2018 in s tem nase prevzel stroške za njihov odvoz. Takrat določena najvišja cena 200 evrov brez davka na tono podjetjem za odvoz ni bila zanimiva.

smeti Novice Ministrstvo za okolje nad smeti z interventnim zakonom

Ta mesec so z novelo prvega protikoronskega zakona izvajalci javne službe zbiranja komunalne odpadne embalaže dobili možnost, da sami v nadaljnjo obdelavo oddajo odpadno embalažo, ki je niso prevzele družbe za ravnanje z njo. Te stroške bo v času trajanja zakona prevzela država, za kar so namenili slabih osem milijonov evrov.

požar Šiška Novice V Ljubljani goreli odpadki, v ozračje se je valil gost dim #foto

Tuji predelovalci zaprli vrata

Toda države s temi obrati so povečini omejile sprejem odpadkov iz tujine, kar je slovenske težave z odpadno embalažo le še poglobilo. Slovenija sicer intenzivno dela na pravnem urejanju, tako lahko še letos pričakujemo uredbo o odpadni embalaži in zakon o varstvu okolja, a zgolj zakonodaja še ne bo zmanjšala kupov odpadne embalaže.

Smetišče Novice Dinos in Interseroh: Sistem ne deluje, odpadki se kopičijo #video

Ker vedno težje najdemo predelovalca embalaže, ki bi za sicer nemajhen denar sprejel našo z energetskim potencialom bogato odpadno embalažo, Zbornica komunalnega gospodarstva opozarja, da tudi z izpopolnjeno zakonodajo brez lastnega obrata za termično obdelavo ne bo šlo.

Poljaki gradijo, večji del plača Evropa

Razvitejše države in tiste okoljsko bolj zavedne pretežen del odpadkov uporabijo za proizvodnjo energije. Ta delež je zlasti visok v skandinavskih državah, a tudi v nam bližnjima Avstriji in Švici.

Odpadna embalaža je velika težava ne le pri nas, temveč tudi marsikje po svetu. Odpadna embalaža je velika težava ne le pri nas, temveč tudi marsikje po svetu. Foto: Reuters

Prebujajo se tudi drugod po Evropi: v začetku letošnjega leta so pri Gdansku na severu Poljske začeli gradnjo sežigalnice. Stroške v višini 144,7 milijona evrov bo povečini, to je 116,2 milijona ali štiri petine, zagotovila Evropska unija v okviru zelene prenove, ki jo je začela Evropska komisija. Po predelavi bo na odlagališču predvidoma ostala samo desetina odpadkov, ki jih bodo v ta obrat pripeljali.

Slovenija medtem še nima možnosti tovrstne pridelave energije. Po nekaterih ocenah pa zgolj zaradi tega, ker odpadke izvažamo v tujino po ceni, ki je za 90 evrov na tono višja od dejanske tržne cene (brez upoštevanja dodatnih stroškov prevoza), letno slovenska državna blagajna ostane prikrajšana za 11 milijonov evrov davka na vrednost, skupna škoda oziroma izpad pa dosega 35 milijonov evrov letno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin