Sreda, 15. 11. 2017, 4.03
7 let
Temna stran industrije baterij, o kateri se skoraj ne govori
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,88
5
Mednarodna organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je izdala novo poročilo, ki opozarja na povezanost tehnoloških in avtomobilskih velikanov z grozljivimi delovnimi razmerami v rudnikih kobalta, pomembne industrijske surovine, v Demokratični republiki Kongo. Čeprav je stanje na tem področju zdaj malce znosnejše kot ob objavi zadnjega tovrstnega poročila januarja 2016, je letvica postavljena zelo nizko, prostora za izboljšave pa še ogromno.
Kobalt, natančneje litij-kobaltov oksid, je eden od glavnih sestavnih delov ogromno litij-ionskih baterij, ki poganjajo naše pametne telefone in prenosne računalnike.
Kobalt je danes ena od najpomembnejših naravnih surovih. Največ kobalta je porabljenega v proizvodnji zlitin, ki se nato uporabljajo v težki mehanizaciji, čedalji večji delež letnega izkopa te kovine pa se znajde tudi v baterijah oziroma akumulatorjih, ki poganjajo mobilne naprave (telefone, računalnike), v zadnjem obdobju tudi vse več električne avtomobile.
Kar polovica vsega svetovnega kobalta prihaja iz Afrike, natančneje iz Demokratične republike Kongo (DRK). Tole je industrijski rudnik kobalta v DRK.
Največja svetovna izvoznica kobaltove rude je Demokratična republika Kongo, največji kupec rude iz Konga pa kitajska metalurška družba Huayou Cobalt, ki kobaltovo rudo in njene derivate prodaja naprej za uporabo v proizvodnji.
Med strankami družbe Huayou Cobalt je precej tehnoloških in avtomobilskih podjetij, ki kobalt potrebujejo za baterije v svojih napravah oziroma vozilih.
Zakaj so zaskrbljeni pri Amnesty International
Vse bi bilo lepo in prav, če se izkop približno petine vse kobaltove rude, pridobljene v Demokratični republiki Kongo, ki jo kupuje Huayou Cobalt, ne bi dogajal v človeka nevrednih razmerah in z izkoriščanjem otroške delovne sile, opozarjajo pri Amnesty International.
V DRK je ogromno rudnikov, kjer izkop kobaltove rude izvajajo ročno, rudarji pa morajo delati v zelo ozkih rovih, vdihavati prah in pogosto uporabljati primitivno orodje.
V organizaciji Amnesty International so v najnovejšem poročilu pod drobnogled vzeli 28 svetovno znanih podjetij, ki poslujejo s kitajsko družbo Huayou Cobalt, med drugim tudi Apple, Microsoft, Samsung, BMW in Renault.
Ugotovili so, da večina podjetij ne ve, ali pa ne želi vedeti, od kod prihaja kobalt v njihovih baterijah. S tem posredno spodbujajo izkoriščanje delavcev, tudi otroških, in kršenje človekovih pravic, pravijo pri Amnesty International.
Mnogo kongoških rudarjev kobalta zboli za boleznimi dihal, ki so posledica vdihavanja prahu, delcev rudnin in občasno tudi nevarnih plinov.
"Ta podjetja morajo dokazati, da dobička ne ustvarjajo na hrbtih ljudi, ki delajo v nemogočih razmerah," so podjetja k preiskavi njihovih dobavnih verig surovin, kot je kobalt, pozvali pri Amnesty International.
Apple najbolj pregleden, a še vedno ne dovolj
Glede na poročilo o isti problematiki, ki ga je Amnesty International izdal januarja lani, je stanje zdaj malce boljše, a ne bistveno, ugotavljajo v novem zapisu.
Najbolj se je v vmesnem obdobju popravil Apple, proizvajalec pametnih telefonov iPhone. Kot prvo veliko tehnološko podjetje je poimensko naštel vse svoje dobavitelje kobalta in se zavezal k stalnemu preverjanju izvora kobalta, so zapisali pri Amnesty International. Podobno iniciativo so pokazali tudi pri južnokorejskem Samsungu.
Pri ameriškem Applu kobalt zdaj obravnavajo kot konfliktno kovino, so razkrili v letošnjem opisu ekoloških in družbenih vidikov poslovanja podjetja.
Svoji dobavni verigi sta v zadnjem letu in pol začela preiskovati tudi računalniška velikana Dell in Hewlett-Packard.
Najslabše se je medtem odrezal Microsoft, ki po mnenju Amnesty International ne dosega niti minimalnih mednarodnih standardov za preprečevanje kršenja človekovih pravic. Slabo oceno so pri Amnesty International podelili tudi kitajskima podjetjema Lenovo in Huawei.
Pri Amnesty International sicer opozarjajo, da so pri vseh analiziranih podjetjih naleteli na premalo preglednosti, saj podjetja ogromno podatkov o dobavnih verigah kobalta preprosto ne želijo izdati.
Čeprav so pohvalili njuna prizadevanja, pri Amnesty International v primeru Appla in Samsunga dodajajo, da njuni dosežki na tem področju morda ne pomenijo nič, saj v podjetjih niso razkrili, ali pri njunih dobaviteljih kobalta zares obstaja sum kršitev človekovih pravic ali izkoriščanja otroške delovne sile (na fotografiji). Zaradi tega je nemogoče oceniti, ali podjetji res počneta vse, kar je v njuni moči, da bi izpolnili svojo odgovornost do sočloveka, še opozarjajo pri Amnesty International.
"To je resnična cena bolj zelenih cest"
V poročilu je Amnesty International okrcal tudi proizvajalce električnih avtomobilov. Za reševanje problematike kobalta, ki se znajde v baterijah njihovih vozil, narudarili pa so ga otroci, se po mnenju organizacije najmanj zanimata Renault in koncern Daimler.
Renault in Daimler po ugotovitvah Amnesty International na področju preverjanja dobavnih verig kobalta ne izpolnjujeta niti minimalnih mednarodnih standardov.
Najbolje se je odrezal nemški BMW, ki je začel preiskovati dobavno verigo surovin, med drugim tudi kobalta, a obenem še vedno ne želi izdati imen svojih dobaviteljev oziroma morebitnih ugotovitev, povezanih s kršenjem človekovih pravic v dobavni verigi podjetja.
"Ker povpraševanje po električnih avtomobilih raste zelo hitro, je danes bolj kot kdaj prej pomembno, da se proizvajalci baterij in podjetja, ki jih uporabljajo, vzamejo v roke. Če ne bodo reorganizirali svojih dobavnih verig, bo povečan svetovni apetit po kobaltu še naprej pogojen s kršenjem človekovih pravic," so še zapisali pri Amnesty International.
Preberite tudi:
Kriza pod gladino svetovnih oceanov
Dogaja se ogromna okoljska katastrofa, za katero ne ve skoraj nihče
Težava novega bencina, ki lahko ustavi avtomobilsko revolucijo
5