Nedelja, 18. 1. 2026, 4.00
7 ur, 49 minut
Drago Božič, prejemnik nagrade za življenjsko delo AŠSLO
Zanimiva življenjska zgodba Slovenca, ki je dobil službo pri kultnem BMW M1
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Zanimiva zgodba o tem, kako je Drago Božič pri 29 letih prepričal BMW, da so ga zaposlili pri razvojni ekipi kultnega športnega avtomobila M1 in kako je 45 let pozneje prejel nagrado za življenjsko delo Zveze za avtošport Slovenije AŠSLO.
Zveza za avtošport Slovenije je nagrado za življenjsko delo v avtošportu letos podelila Dragu Božiču, strojnemu inženirju, nekoč dirkaču in pozneje dolgoletnemu funkcionarju ter organizatorju v avtomobilskem športu. Božič se je posvečal predvsem krožnohitrostnim dirkam, njegova posebnost pa je tudi neposredna vloga v razvojni ekipi slavnega avtomobila BMW M1.
"To je bilo naključje. Poročil sem se z mlado Nemko, ki sem jo spoznal v Poreču. Pričakovala sva sina in tako sem se preselil k njej v Nemčijo. Prijavil sem se na razpis BMW, ki je takrat iskal ljudi za razvoj M1. Začeli so ga skupaj z Lamborghinijem, ki pa je šel v stečaj, zato so potrebovali nove ljudi za razvoj. Napisal sem prošnjo, ki sem ji priložil fotografije mojih dirk z abarthom. Tam je bila super kulisa z veliko gledalci in očitno sem naredil dober vtis. Napaka je bila morda, da nisem zahteval prav veliko denarja," se spominja Božič.
Video: Drago Božič o delu za BMW in nagradi za življenjsko delo
Razvoj BMW M1: finančne težave partnerja Lamborghinija in iskanje nove ekipe
Božič se je zaposlil pri BMW Motorsportu, kar dokazuje tudi pismo priporočil ob odhodu. Prišel je ravno v obdobju nastanka M1. Bavarci so z njim želeli izdelati svoj prvi športni avtomobil s sredinsko postavljenim motorjem, ki bi bil hkrati tudi odgovor na porsche 911 in bi BMW omogočal vstop v razred 5 na krožnohitrostnih dirkah.
Razvoj je bil vse prej kot enostaven. Kot je povedal že Božič, je želel BMW M1 najprej razviti skupaj z Lamborghinijem. Lamborgini naj bi razvil šasijo in podvozje, BMW pa bi dodal motor in končni inženiring. Toda prav v drugi polovici sedemdesetih let je bil Lamborghini v resnih finančnih težavah, zato je projekt zamujal in se dražil. BMW je posledično našel druge dobavitelje in prevzel celoten nadzor nad projektom. M1 so oblikovali pri Italdesignu (Giugiaro), Marchesi je izdelal cevasti okvir, TIR je izdelal laminacijo karoserije, Baur iz Stuttgarta je poskrbel za končno montažo, BMW Motorsport pa za motor, nastavitve in kakovost končne izdelave.
Delovno potrdilo iz BMW (prevod)Gospod Dragomir Božič, rojen 5. maja 1949 v Novem mestu / Jugoslavija, se je 2. januarja 1978 zaposlil v našem podjetju kot konstruktor vozil.
Gospod Božič je bil zaposlen pri načrtovanju in konstruiranju posameznih delov podvozja ter sklopov za dirkalna vozila in serijska vozila M1.
Izdeloval je kosovnice za celotne sklope. Poleg tega je izvajal študije toleranc in preiskave vgradnje za dirkalna in serijska vozila.
Gospod Božič je bil priden in vesten sodelavec, ki je svoje naloge s spretnostjo in dobrim strokovnim znanjem vedno opravljal v naše popolno zadovoljstvo.
Njegovo vedenje do nadrejenih in sodelavcev ter njegov način vodenja so bili vedno brezhibni.
Gospod Božič je na lastno željo zaključil delovno razmerje dne 31. januarja 1980.
Na njegovi nadaljnji poklicni poti mu želimo vse dobro.
München, 31. januar 1980
BMW Motorsport GmbH
Izjemno uspešna serija Procar
Avtomobil je bil ročno sestavljen prototip v seriji, zato so jih izdelali malo (453 cestnih avtomobilov). Avtomobil je bil drag. BMW je za M1 izdelal poseben 3,5-litrski šestvaljni motor.
Toda ker je FIA spremenila pravila, je BMW z M1 naposled ostal brez želenega dirkaškega programa. To je bilo zanje celo dobro – ustanovili so serijo Procar, ki je bila spremljevalni program dirk formule ena, na njih pa so v enakih dirkalnikih na osnovi M1 vozili tudi najboljši vozniki formule ena tistega časa. To je bilo tekmovanje voznikov F1 v enakih avtomobilih. Dirke so bile brezkompromisne in zato zelo priljubljene. To je bil tudi eden izmed ključnih razlogov, da je M1 postal taka avtomobilska legenda. To je še vedno edini serijski BMW s sredinsko postavljenim motorjem.
Zaradi njegove prve dirke je oče spet začel kaditi
Božič je otroštvo preživljal v Sevnici, z očetom pa sta se odpravljala tudi na takratne krožne dirke v Portorožu. Ko je bil star nekaj več kot dvajset let, je v Ljubljani spoznal nekaj takratnih dirkačev. Pred 51 leti je tudi sam prvič dirkal, in sicer z abarthom 850 na dirki na velesejmu v Zagrebu. Že na prvi dirki je v zelo množični konkurenci osvojil najboljši štartni položaj. Pomen dirk je bil takrat velik, neposredno pa jih je prenašala tudi televizija.
"Oče je takrat gledal dirko po televiziji in zaradi nervoze začel spet kaditi," se spominja Božič.
"Kdaj spustiš zavoro in greš v ovinek – to je bistvo dirkanja"
"Pred štartom me je bilo vedno malo strah. Na krožni dirki je bilo skoraj vse odvisno od štarta. V avtu je bilo izjemno glasno. Toda ko si štartal in odpeljal, se mi je vedno zdelo, kot bi vse potihnilo. To je ta lep občutek dirkanja. Nekoč so nam merili srčni utrip. Na štartu je bil do 140, nato pa je padel na 80. Ves čas razmišljaš, kako si hiter, kako hiter je tvoj tekmec in kaj bo storil zdaj in kaj v naslednjem ovinku. Potreboval bi deset oči. Čakaš več krogov in študiraš, kje boš napadel in šel mimo," čar krožnohitrostnega dirkanja v nekdanji Jugoslaviji opisuje letošnji prejemnik nagrade za življenjsko delo AŠSLO.
Bistvo nagrade je sicer Božičevo dolgoletno delo v slovenskem krožnohitrostnem dirkanju. Dolgo je bil tekmovalec, čeprav je – kot sam pravi – vedno vozil bolj za hobi in nikoli čisto zares. Pomembna pa je bila njegova vloga pri nastanku Zveze za avtošport, organizaciji različnih dirk, skrbi za nov rod dirkačev in podobno.
"Iskanje trenutka, ko popustiš zavoro in greš v ovinek – to je bistvo dirkanja. Tako je bilo nekoč in tako je danes," zaključuje Božič.
