Nedelja, 22. 10. 2017, 13.48
4 leta, 11 mesecev
Težava "novega bencina", ki lahko ustavi avtomobilsko revolucijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,95
13
Bo morala Slovenija skupaj z več evropskimi državami malce zamakniti čas izvajanja strategije o alternativnih gorivih, ki predvideva, da po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija vozil z motorjem na notranje izgorevanje? Industrija pridobivanja surovin, ki se uporabljajo v proizvodnji baterij za električna vozila in hibride, morda ne bo mogla dohajati čedalje večjega povpraševanja.
Zalog litija je na svetu ogromno, a proizvodnja je za zdaj kljub čedalje večjemu povpraševanju tako omejena, da je vrednost globalne trgovine z litijevo rudo po podatkih medija The Economist manjša od milijarde evrov. Na fotografiji proces pridobivanja litijeve rude z izsuševanjem bazenov slane vode.
Industrija proizvodnje litija, glavne surovine za proizvodnjo litij-ionskih akumulatorjev oziroma baterij, bi lahko v naslednjih letih zavrla elektrifikacijo svetovnega voznega parka, ugotavlja najnovejša raziskava, objavljena v znanstveni publikaciji s področja energetike Joule.
Svetovna proizvodnja in poraba litija oziroma litij-ionskih baterij je med letoma 2010 in 2014 zrasla za več kot 70 odstotkov, medtem ko se je obseg pridobivanja litija na svetovni ravni v istem obdobju povečal za manj kot 28 odstotkov, pojasnjujejo avtorji študije in opozarjajo, da v njej sploh niso bili zajeti podatki iz zadnjih let, ko je industrija električnih avtomobilov doživela razcvet.
Proizvajalec električnih avtomobilov Tesla je pred kratkim odprl tovarno Gigafactory, v kateri bo, ko bo proizvodnja dosegla polno zmogljivost, vsako leto naredil dovolj litij-ionskih akumulatorjev za pol milijona električnih vozil. To bo dodatno obremenilo svetovno dobavno verigo litija.
Težava sploh ni v tem, da bi zaloge litija pohajale, saj jih je več kot dovolj, temveč predvsem v obsegu proizvodnje, nestabilnih dobavnih verigah ter kršenju človeških pravic v primeru pridobivanja drugih kovin, ki so ob litiju sestavni del litij-ionskih baterij.
Delo na mnogih nahajališčih rude, ki vsebuje litij, teh je veliko predvsem v Južni Ameriki, namreč pogosto še vedno poteka z zastarelimi in neučinkovitimi delovnimi stroji, marsikje ga opravljajo tudi ročno.
Delavci na nahajališču litija v puščavi Atacama v Čilu med izkopom rude, iz katerega bodo nato pridobili želeno surovino, tako imenovani litijev karbonat. Čisti litij v naravi praktično ne obstaja, ker je zelo reaktiven element in ob izpostavljenosti zraku praktično takoj oksidira oziroma reagira z drugimi snovmi.
Največje nahajališče litija na svetu, izsušeno jezero Salar de Uyuni v Boliviji, ki je za pol Slovenije velika planjava (litijevih) soli in po nekaterih ocenah vsebuje tudi do 70 odstotkov vseh svetovnih zalog litija, je za nameček docela neizkoriščeno.
Bolivijska vlada je na planjavi Salar de Uyuni šele v začetku letošnjega leta zagnala pilotni projekt pridobivanja litijeve rude, masovna proizvodnja pa je oddaljena še vsaj nekaj let. Velika težava pridobivanja litija na tej lokaciji je, da je litijevemu karbonatu primešanega veliko magnezija, zaradi česar je izolacija litijeve rude težavna in predvsem draga.
Dragoceno kovino otroci kopljejo z rokami
Problematika pridobivanja sekundarnih kovin, ki se uporabljajo v proizvodnji litij-ionskih baterij, kot je kobalt, medtem izvira iz drugih dejavnikov, kot so delo v nemogočih razmerah, izkoriščanje otroške delovne sile in politično stanje v državi, kjer ga je največ in je tudi njegova glavna izvoznica - Demokratična republika Kongo.
Delo v večini rudnikov kobalta v Kongu poteka ročno in s primitivnim orodjem.
Svetovno gospodarstvo bo moralo kmalu najti alternativo za dobavo kobalta iz Konga, ki jo sicer bojkotira vse več največjih proizvajalcev litij-ionskih baterij in elektronike, opozarja študija. Kot možne alternative navaja kovine mangan, krom, molibden, tudi titan. Če se to ne bo zgodilo, bi lahko do zastojev v proizvodnjih litij-ionskih baterij začelo prihajato že leta 2025.
Litija bo dovolj, a vprašanje je, če ga bo dovolj tudi prišlo do tja, kjer ga potrebujejo
Znanstvena študija sicer predvideva, da bo svetovna proizvodnja litija v naslednjih petnajstih letih najverjetneje dosegla zaradi proizvodnje litij-ionskih baterij močno povečano povpraševanje po surovini, a le pod pogojem izgradnje učinkovitejše in bolj razvejane dobavne verige.
V investicijski banki Goldman Sachs v litiju vidijo tako velik potencial za prihodnost, da so ga poimenovani "novi bencin". Na fotografiji litijeva ruda.
Avtorji študije tudi opozarjajo, da je učinkovitejša dobavna veriga litija za zdaj tudi edino zagotovilo, da se bo cestna električna revolucija res lahko zgodila. "Na obzorju praktično še ni druge praktične rešitve, ki bi v električnih avtomobilih lahko nadomestila litij-ionske baterije," pravi eden od avtorjev raziskave Gerbrand Ceder.
Ceder tudi opozarja, da je nesmiselno polagati upe v recikliranje obstoječih litij-ionskih baterij, ki poganjajo električne avtomobile, saj imajo zelo dolgo življenjsko dobo.
Oglejte si še nekaj fotografij pridobivanja in nahajališč litijeve rude:
13