Četrtek, 1. 3. 2018, 4.04
6 let, 1 mesec
Slovenec, ki je zaslužil 50 milijonov evrov, bo imel veliko težavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
7
Slovenija lahko postane ena vodilnih držav na svetovnem trgu kriptovalut in predvsem projektov, zgrajenih na blockchainu (tehnologiji, na kateri temeljijo kriptovalute), a le če se vlada hitro izjasni, kako namerava regulirati to področje, so se strinjali udeleženci sredine okrogle mize na temo blockchaina in politike.
Povsod po svetu, kjer so že zasnovali regulacije na področju kriptovalut in kriptožetonov, so te za zdaj ali še precej ohlapne ali pa še ne veljajo. Sprejemanje vladnih ukrepov na tem področju je precej zahtevno, saj tehnologija, na kateri to področje temelji, torej blockchain, regulatorja pravzaprav ne potrebuje. Tu so še ovire pri razumevanju tehničnih vidikov področja in še bi lahko naštevali.
V Sloveniji že nekaj časa aktivno potekajo pogovori med vladnimi institucijami in gospodarstvom ter skupnostjo blockchaina, kako urediti oziroma regulirati področje kriptovalut in podjetniških projektov, ki kapital nabirajo z izdajanjem kriptožetonov (tako imenovanih projektov ICO) oziroma delujejo v kriptosvetu.
A ker konkretnih rešitev za zdaj še ni, so udeleženci sredine okrogle mize Blockchain in politika: priložnost ali grožnja? opozorili, da to lahko vpliva tako na slovensko gospodarstvo kot na posameznike, ki vlagajo v kriptovalute oziroma projekte ICO.
Blockchain oziroma veriženje podatkovnih blokov je tehnologija, na kateri temeljijo kriptovalute in kriptožetoni. V osnovi gre za zapisnik podatkov, v primeru kriptovalut so to transakcije, ki ga je nemogoče spreminjati za nazaj, pretekle transakcije pa lahko preveri vsak, ki to želi.
Ker blockchain omogoča popolno sledljivost in nezmožnost manipulacije s starejšimi podatki, njegov potencial mnogi vidijo ne le v svetu kriptovalut oziroma v financah, temveč tudi na drugih področjih. Na blockchainu svoje projekte zato že gradijo mnoga zagonska podjetja, sredstva zanje pa zbirajo z izdajanjem lastnih kriptovalut oziroma kriptožetonov.
Slovenija lahko postane vodilna na svetu, a le če bo dovolj hitra
Podjetnik Bojan Rajar je na okrogli mizi opozoril, da mora Slovenija nujno pohiteti s sprejemanjem ukrepov, ki bodo v državo prek investicij v domače projekte, zgrajene na blockchainu, pripeljali tuji denar.
Rajar je poudaril, da bo ta trg v prihodnjih nekaj letih morda vreden tudi več tisoč milijard evrov. Če bo naša vlada dovolj hitra, se bo ta denar lahko stekal tudi čez Slovenijo, ki lahko na ta način v svetovnem merilu na področju blockchaina postane tudi številka ena. Če ta vlak zamudimo, bomo številka 50, v tem pa ni denarja, je posvaril Rajar.
Slovenija je kriptoraj, kjer pa še vedno marsikaj ni jasno
Vasja Veber iz podjetja Viberate je poudaril, da je Slovenija izvrsten kraj za ustanavljanje novih projektov na blockchainu in vzpostavljanje dialoga na to temo, saj se je razmeroma lahko srečati z vladnimi predstavniki.
Podjetje Viberate (Vasja Veber je na sredini desno) je septembra lani s prodajo kriptožetonov v nekaj minutah zbralo skoraj deset milijonov evrov. Kapital so uporabili za nadaljnji razvoj svoje spletne platforme, ki povezuje glasbenike in organizatorje dogodkov.
Veber je obenem pozval tudi k čimprejšnji uvedbi regulacij, ki bi na področje kriptovalut in blockchaina v Sloveniji prinesle točno določena pravila. Kot primer nejasnosti, ki v Sloveniji trenutno obdaja področje kriptovalut in ki lahko nekomu povzroči tudi precej preglavic, je navedel opis obdavčenja virtualnih valut, ki ga je izdala Finančna uprava.
"Slovenec, ki je zaslužil 50 milijonov evrov, bo imel veliko težavo"
Furs obdavčitev dohodka iz naslova kriptovalut predvideva za posameznika, ki se s trgovanjem s kriptovalutami ukvarja tako pogosto, da se to upošteva kot dejavnost, in jo mora tudi prijaviti, ne pa tudi za nekoga, ki je v kriptovalute vložil enkrat in imel veliko srečo.
Nekdo, ki je večje število bitcoinov kupil pred nekaj leti in za enega odštel samo en evro, nato pa jih decembra lani, ko je bitcoin podiral rekorde, prodal za več tisoč odstotkov višjo ceno in zaslužil 50 milijonov evrov, Fursu ne bi bil dolžan in tudi ne bi mogel prijaviti ničesar, saj je šlo za enkratno naložbo in ne za trajnostno dejavnost.
V Sloveniji je s kriptovalutami v zadnjem času dobro zaslužilo precej ljudi, ni pa čisto jasno, kdo vse bi moral dohodek prijaviti Finančni upravi.
Z denarjem, ki ga je zaslužil z enkratnim poslom, bi si kupil luksuzne avtomobile, hišo, helikopter, jahto. Nato bi ga obiskal finančni inšpektor z nalogo, da razišče izvor njegovega premoženja. Recimo, da je spletna borza, ki ji je kriptomilijonar prodal svoje bitcoine, vmes propadla. Ker izvora premoženja ne bi mogel dokazati, bi inšpektor njegovo premoženje obdavčil 70-odstotno.
Nihče ne želi odločiti, kaj točno so kriptovalute in kriptožetoni
Dr. Marko Pahor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, je kot eno glavnih ovir za to, zakaj na področju kriptovalut in predvsem kriptožetonov še vedno ni vladnih ureditev, navedel dejstvo, da nihče pravzaprav še ni definiral, kaj pravzaprav sploh so.
Evropska centralna banka (ECB) je pred časom namreč odločila, da kriptovalute in kriptožetoni niso finančni instrumenti, pri ATVP pa pravijo, da tudi ne ustrezajo pogojem za vrednostne papirje.
Dokler kriptovalute in kriptožetoni ne bodo dobile oziroma dobili svojega predalčka, bo torej težko uvajati regulacije, ki bodo ustrezale vsem.
Ali bo fraza "Politiki nam samo kradejo!" v Sloveniji z uvedbo blockchaina postala preteklost?
Domen Božeglav, sekretar na ministrstvu za javno upravo, je medtem podal primer praktične uporabnosti tehnologije blockchain na državni ravni.
Kot je pojasnil, takojšno uporabnost vidi na področju javnih naročil. Ker bi se vse transakcije beležile v javnem zapisniku in bi jih lahko preveril vsak, bi vsi vedeli, kam je v resnici šel denar davkoplačevalcev in ali si ga je del kdo poskusil preliti v lasten žep.
Božeglav sicer verjame, da bo implementacija blockchaina vsaj na lokalni, če ne že državni ravni, v Sloveniji najverjetneje resničnost v prihodnjih od petih do desetih letih.
Preberite tudi:
7