Četrtek, 1. 11. 2018, 4.00
2 meseca, 1 teden
Na mejne prehode v EU prihaja futuristična novost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,53
3
Pri Evropski uniji, ki financira pilotni projekt preverjanja potnikov z umetno inteligenco, upajo, da bi futuristični sistem lahko povečal učinkovitost prehajanja zunanjih meja EU, obenem pa tudi izboljšal raven varnosti.
Na štirih mejnih prehodih na Madžarskem, v Grčiji in v Latviji bo osebe, ki vstopajo v Evropsko unijo, v naslednjih šestih mesecev namesto pravega mejnega policista pričakal virtualni in ga s pomočjo umetne inteligence preveril z detektorjem laži. Gre za pilotni projekt preizkušanja obetavnega sistema, ki bi lahko postal stalni del postopka preverjanja potnikov na zunanjih mejah Evropske unije.
Potnik, ki se bo v prihodnjih mesecih v Evropsko unijo napotil prek Madžarske, Latvije ali Grčije in pri tem naletel na pravi mejni prehod, se bo srečal z zaslonom, s katerega ga bo pozdravil virtualni mejni policist.
Nato mu bo zastavil vprašanja, kot sta "Kaj je v vašem kovčku?" in "Se bodo vaši odgovori ujemali z vsebino kovčka, če ga odprete in mi pokažete, kaj je v njem?".
Če bo umetna inteligenca prek videokamere, ki bo ves čas odgovarjanja analizirala 38 točk na potnikovem obrazu, na podlagi njegove obrazne mimike presodila, da laže, ga bo prevzel pravi, človeški mejni policist. Če bo sistem, ki se imenuje iBorderCtrl, sklenil, da potnik govori resnico, mu bo izdal kodo QR, ki jo potnik bo prislonil ob poseben čitalnik in tako odprl zapornico ter prečkal mejo.
Pomembna komponenta sistema iBorderCtrl bo sčasoma postala tudi spletna aplikacija (zgoraj). Virtualni mejni policist bo potnika v EU prek spletne kamere izprašal kar doma in mu, če bo zadovoljen z njegovimi odgovori, izdal kodo QR, ki jo bo potnik lahko ali natisnjeno na listu papirja ali pa na zaslonu mobilnega telefona pokazal čitalniku na mejnem prehodu in mejo tako prečkal hitreje.
Še en pomemben del sistema iBorderCtrl, ki so ga razvili na univerzi v britanskem Manchestru, je prepoznavanje obrazov (fotografija je simbolična). Sistem si bo z analizo posameznikovega obraza prizadeval ugotoviti, ali se je isti obraz kdaj že pojavil na seznamu iskanih storilcev kaznivih dejanj, na primer.
Glavni cilj pilotnega projekta, ki ga s 4,5 milijona evrov nepovratnih sredstev financira Evropska unija, je ugotoviti, ali lahko tak sistem pospeši prehajanje zunanjih meja EU, izboljša varnost zunanjih meja Evropske unije in poveča učinkovitost dela mejne policije v državah članicah EU.
Kot poroča medij New Scientist, je po mnenju znanstvenikov, ki so razvili iBorderCtrl, nujno, da se sistem čim prej preizkusi v praksi, saj morajo doseči čim višji odstotek natančnosti ugotavljanja, kdo laže in kdo govori resnico.
Cilj je vsaj 85-odstotna natančnost, kar pa bo glede na to, da v EU vsako leto vstopi 700 milijonov ljudi, najverjetneje še vedno prenizka številka, da bi se lahko na zunanjih mejah Evropske unije za preverjanje informacij o potnikih zanašali izključno na umetno inteligenco.
Takšni sistemi še niso pripravljeni za množično uporabo v etnično tako raznolikem prostoru, kot je Evropska unija
Težava je tudi, še piše New Scientist, da so sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, prepoznavi obrazov in strojnem učenju - to pomeni, da se umetna inteligenca uči na preteklih izkušnjah -, še daleč ne le od popolnosti, temveč tudi prave uporabnosti v resničnem svetu in predvsem na območju prehajanja zunanjih meja EU, kjer je stanje zaradi migrantske krize trenutno zelo resno.
Migrantska kriza v Evropi, med katero pogosto prihaja do nedovoljenih prehodov zunanjih meja EU, je bila eden glavnih razlogov, da se je Evropska unija odločila financirati pilotni projekt preizkusa sistema iBorderCtrl na terenu, so v sporočilu za javnost zapisali pri Evropski komisiji.
Nekajkrat se je namreč že izkazalo, da se lahko tovrstne rešitve izjalovijo zelo hitro. Sistemi za prepoznavanje obrazov, ki so podprti z umetno inteligenco, imajo še posebej velike težave z ustreznim in občasno tudi enakopravnim obravnavanjem različnih ras in spolov.
Novinar: Vitomir Petrović/Video: Planet TV
Preberite tudi:
3